| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
 |
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
|
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
V tej učni vsebini boste spoznali:
Aktivno podaljševanje segmenta
Z napravo, imenovano obnavljalnik (angl. repeater), se lahko povežeta dva kabla. Obnavljalnik povrne signalom izvorno obliko in jih nato posreduje na izhod.
Slika prikazuje obnavljalnik. Obnavljalnike je potrebno vključiti v omrežja na razdaljah, ko signal še ni preveč popačen in ga je mogoče še prepoznati in obnoviti.
zvezdišče ethernet
Z napravo, imenovano zvezdišče (angl. hub), se lahko poveže več kot dva kabla. Deluje po enakem principu kot obnavljalnik, le da pošilja signal na več izhodov. Komponenta je postala standarden del opreme v omrežjih. Slika prikazuje zvezdišče kot centralno komponento v topologiji zvezda. Zvezdišče (angl. hub) je centralna točka v zvezdni topologiji.
Razdelilnik in sklad OSI
Kadar podatki vstopijo v zvezdišče skozi enega od njegovih priključkov, zvezdišče ojača signal toliko, da nadoknadi tisto, kar se je porazgubilo, spravlja ga torej v prvotno stanje in ga začne prenašati skozi vse ostale priključke. To usposobi zvezdno omrežje, da ima deljiv medij in tudi, da ima vsak računalnik svoj deljiv kabel. Razdelilnik posreduje vsak paket, ki ga prinaša kateri od računalnikov v omrežju do vsakega drugega priključenega računalnika, in signal obnovi. Največja dolžina UTP kabla v omrežjih ethernet je 100 m. Ta dolžina je mišljena kot največja dolžina med dvema sistemoma v omrežju. Torej, ker zvezdišče funkcionira tudi kot obnavljalnik, zato je lahko trasa, ki povezuje dva računalnika, daljša od 100 m. V primeru, da je eno zvezdišče v omrežju, je lahko do 200 m.
Večina zvezdišč je aktivnih, to pomeni, da signale regenerirajo in ponovno oddajo kot to počne obnavljalnik. Ker imajo zvezdišča ponavadi 8 do 12 priključkov za povezovanje omrežnih računalnikov, jih včasih imenujemo tudi večpriključni obnavljalniki (angl. multiport reapeters). Aktivna zvezdišča potrebujejo za delovanje električno energijo.
Nekateri tipi zvezdišč so pasivni, npr. delilni paneli. Delujejo kot povezava in signala ne ojačijo in ne regenerirajo, signal teče skozi njih. Pasivni zvezdišča za delovanje ne potrebujejo električne energije. Torej niso obnavljalniki. Danes se praktično več ne uporabljajo.
Zvezdišča, uporabljena v večini omrežij ethernet, so popolnoma fizične naprave. To pomeni, da zvezdišče deluje samo s signali in z omrežnim medijem, kot električne napetosti, vendar ne tolmači signalov ali bere podatkov v paketih in tudi ne prepoznava, če so podatki sploh tam. Te vrste zvezdišč so relativno poceni. Torej, so tudi zvezdišča, ki zmorejo več, ki lahko zaženejo podatke, ki jih sprejmejo v dovršenih oblikah.
Nekatera zvezdišča z večjo možnostjo prenosa podatkov uporabijo uslugo imenovano "shrani in posreduj", kar pa pomeni, da zvezdišče vsebuje medpomnilnik, v katerem lahko zadrži pakete v vrsti za ponovno prenašanje iz njega skozi določene priključke, kot je zahtevano. To je en korak do stikala (angl. switch), ki bere ciljni naslov za vsak prihajajoči paket in ga prenese k izhodom, kjer je priključen ciljni sistem.
Nekatera "pametna" zvezdišča vsebujejo tudi upravljavske zmožnosti, ki jim omogočajo, da spremljajo operacije za vsak priključek zvezdišča. V večini primerov, "pametno" zvezdišče uporablja Simple Network Management Protocol (SNMP), da prenaša periodična poročila k centralizirani omrežni konzoli. Ta tip vodstva ni uporabljen v malih lokalnih omrežjih, posebno zaradi tega, ker se poveča cena strojne opreme, smiselna pa je uporaba v velikih podjetjih, ker lahko pomaga omrežnemu administratorju.
Izpad uporabnika
Sistemi, ki temeljijo na zvezdiščih, ponujajo več prednosti pred sistemi, ki ne uporabljajo zvezdišč. V standardni topologiji vodilo, prekinitev na enem kablu onemogoči delovanje celotnega omrežja. Z zvezdišča pa bo prekinitev v kablu onemogočila delovanje le dela omrežja. Slika prikazuje, kako prekinitev v kablu onegogoča le povezavo z eno delovno postajo, medtem ko preostanek omrežja deluje normalno.
Topologije ki temeljijo na zvezdiščih imajo naslednje prednosti: omrežja se lahko spreminjajo ali razširjajo po potrebi, različni izhodi se lahko uporabljajo za več tipov različnih kablov, nadzorovanje omrežnih aktivnosti in prometa se lahko centralizira.
Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.