| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
 |
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
|
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
V tej učni vsebini boste spoznali:
Kmalu po začetku množične uporabe računalnikov se je že pokazala želja po delitvi računalniških sredstev z ostalimi uporabniki in njihovimi delovnimi postajami. Prenašanje podatkov med pisarnami po različnih nezanesljivih prenosnih medijih (disketah in podobnem) je zamudno in konec koncev tudi ne tako poceni. Zato so kmalu začeli razmišljati o tem, kako bi uporabnike med seboj povezali v delovno skupino, ki bi si lahko delila računalniška sredstva. Taka povezava je koristna zaradi dveh stvari: hiter prenos informacij med uporabniki ter manj perifernih enot, kar pomeni prihranek pri denarju.
Eden izmed namenov prvih omrežij je bil, da je lahko več uporabnikov uporabljalo en omrežni tiskalnik, namesto da je vsak uporabnik imel svoj tiskalnik, kar je seveda znižalo stroške. Ko so se končno uresničile zahteve po povezovanju uporabnikov, so se pojavili še višji cilji. Podjetja imajo lahko svoje podružnice na več različnih lokacijah, kar pomeni, da mora imeti vsaka lokacija svoje omrežje. Lokalna omrežja so pač omejena na manjša območja, zato so se pojavile zahteve po povezovanju vseh uporabnikov oziroma lokalnih omrežij med seboj. Povezava sama po sebi še ni zadostna za uspešen pretok informacij med uporabniki. Potrebni so še ostali dejavniki, ki skrbijo za to, da pretok informacij neovirano poteka brez zapletov. Za to skrbijo različne naprave za povezovanje omrežij, protokoli, ki skrbijo za prenos podatkov in njihovo zaščito, razni algoritmi in kriptirni postopki, ki skrbijo, da podatki ne bi padli v roke nepovabljenim tretjim osebam.
Pravila, ki določajo, kako računalnik pošlje podatke v prenosni medij in kako te podatke sprejema iz njega, se imenujejo pristopne metode. Ko se podatek enkrat premika po prenosnem mediju, pomagajo pristopne metode uravnavati potek omrežnega prometa. Glavni metodi sta CSMCA/CD (angl. Carrier-sense multiple–access metods) in obroč z žetonom.
Trk na vodilu
Da bi razumeli promet v računalniškem omrežju, moramo uporabiti analogijo. Omrežja so kot tirnice (kabli), po katerih se vozijo vlaki (podatki). Proga je posajena z železniškimi postajami (računalniki). Ko je vlak na progi, morajo vsi ostali vlaki vztrajati pri proceduri, ki jim določa, kako in kdaj bodo lahko vstopili na tirnice. Brez takega postopka bi vstopajoči vlaki trčili s tistim, ki je že na progi.
Obstaja pomembna razlika med sistemom železnic in računalniškim omrežjem. V omrežju poteka promet, ki ga ustvarjajo vsi računalniki, istočasno, brez prekinitev. Pravzaprav je ta pojav istočasnosti iluzija; v resnici si računalniki izmenjujejo dostop do omrežja, vsak za kratek čas. Pomembnejša razlika se pojavi pri veliki hitrosti, s katero se omrežni promet premika.
Različni računalniki si morajo deliti dostop do prenosnega medija, ki jih povezuje. Če dva računalnika dala podatke v kabel hkrati, paket podatkov prvega računalnika trči s paketom podatkov drugega računalnika in oba poslana paketa podatkov sta uničena.
Če naj bodo podatki poslani iz enega računalnika do drugega po omrežju ali pa so dostopni iz strežnika, mora biti način, da dostopajo do prenosnega medija brez trčenja v drug podatkovni paket. Sprejemni računalnik mora imeti zagotovitev, da med trčenjem podatek ni bil uničen.
Pristopne metode bi morale biti združljive glede na način, kako ločijo podatke. Če bi računalniki uporabljali različne pristopne metode, bi omrežje odpovedalo, ker bi nekatere metode na prenosnem mediju prevladale. Pristopne metode preprečijo več računalnikom pristop do prenosnega medija. Nadzorujejo, da samo en računalnik hkrati vstavi podatke v prenosni medij in da pošiljanje in sprejemanje podatkov v prenosni medij poteka v urejenem vrstnem redu.
Prevladujejo tri metode, ki so namenjene za preprečitev hkratne rabe omrežnega medija:
V lokalnih omrežjih danes prevladuje CSMA/CD, nekaj trga ima še token ring. Ostale se zanemarljivo malo uporabljajo.
Namen pristopnih metod je zmanjšanje in odprava trkov med paketi. Zavarujejo omrežje pred uničenjem paketov. Pravila, kako računalniki dajo podatke v omrežni kabel, se imenujejo pristopne metode. Danes prevladujejo metode s poslušanjem omrežja in zaznavanjem trkov, žetonske metode ter prioritetne metode.
Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.