e-gradiva          SERŠ Maribor O projektu Besednjak
  logotip  
Osnove |  Skladi |  Topologije |  Mediji |  Pristopne |  LAN |  Omrežni |  Transportni |  Povezovanje |  Varnost |  Storitve |  Varnost |  Sistemi |  Strežniki

Modemske povezave

ISDN

DSL

CATV

ATM

X.25 in druga omrežja

Predstavtitveni sloj

Stiskanje

Kodne tabele

Drugi protokoli prostranih omrežij

V tej učni vsebini boste spoznali:

Preklapljanje paketov X.25

Dokument z besedilom PDF

X.25 je množica protokolov, ki sestavljajo omrežje s preklapljanjem paketov. Preklopna storitev, ki je bila razvita za povezavo oddaljenih terminalov velikih računalnikov. Preklopno omrežje X.25 uporablja stikala, omrežja in poti, ki so potrebna, da zagotovijo najboljše usmerjanje ob vsakem času. Komponente se nenehno spreminjajo v odvisnosti od tega, kaj v določenem trenutku potrebujemo, in med tem, kaj imamo na razpolago. Oblaki so uporabljeni zato, da ponazorijo idejo vedno se spreminjajoče situacije ali to, da ni standardnega omrežja.

Paketno omrežje X.25
Paketno omrežje X.25

Zgodnja omrežja X.25 so za prenašanje podatkov uporabljala telefonske linije. To je bil nezanesljiv medij, napake so bile pogoste, zato je velik del protokolov pripadal preverjanju napak pri prenosu podatkov. Posledica preverjanja vseh teh napak in ponovnega prenosa, je da postane omrežje X.25 počasno.

Današnji protokolni sklad X.25 določa vmesnik med sinhronim paketnim odjemalcem ali drugimi napravami in javnimi podatkovnimi omrežji (PDN) po najeti liniji. Ta vmesnik imenujemo data terminal equipment/data communications equipment (DTE/DCE). To je v resnici vmesnik za podatkovno terminalsko vezje/podatkovno komunikacijsko vezje. Paketno preklapljanje X.25 uporablja najboljšo možno pot za vsak prenos.

Tipičen DTE vsebuje:

Frame relay

Frame relay  v sistemu iz točke v točko
Frame relay v sistemu iz točke v točko

Ker se omrežne komunikacije pomikajo proti digitalnemu okolju z optičnimi vlakni, se pojavljajo nove tehnologije, ki so zmogljivejše in imajo manj preverjanja napak kakor zgodnji analogni sistemi preklašljanja paketov. Frame relay je napredna tehnologija s hitrimi paketi spremenljive dolžine in digitalna tehnologija s preklapljanjem paketov. S to tehnologijo so proizvajalci močno znižali ceno X.25 in preverjanja napak, ki ni nujno potrebna v zanesljivem, varnem okolju z optičnimi vlakni.

Frame relay je sistem iz točke v točko in uporablja stalne navidezne kanale (angl. permanent vitual channel, PVC) za prenašanje okvirjev različne dolžine na sloju podatkovne povezave. Podatki potujejo iz omrežja preko najete digitalne linije do podatkovnih preklopnikov in v omrežje frame relay. Poda se skozi omrežje frame relay in nato prispe do ciljnega omrežja.

Omrežja frame relay so priljubljena zato, ker so veliko hitrejša od ostalih preklopnih sistemov pri izvajanju operacij preklapljanja paketov. To pa zato, ker frame relay uporablja PVC in je pot z obeh koncev znana. Tako ni v frame relay potrebe po napravah, ki bi združevale in razdruževale pakete ali bi iskale najboljše poti. Omrežja frame relay lahko zagotavljajo naročnika s takšno pasovno širino, kot je potrebna in dovoljuje strankam skoraj vse načine prenosa.

Tehnologija frame relay potrebuje usmerjevalnike ali mostove, ki imajo zmožnost uporabe te tehnologije za uspešen prenos datotek po omrežju. Usmerjevalnik za frame relay potrebuje vsaj en WAN vhod za povezavo z omrežjem frame relay in še en vhod za lokalno omrežje.

Xerox Network System (XNS)

RIP je bil v originalu narejen za XEROX PARC universal protocol in se je imenoval GWINFO. Uporabljal se je samo v Xeroxovih omrežnih sistemih s kratico XNS. Ime RIP (Routing Information protocol) je dobil leta 1982, ko so ga povezali z UNIX in TCP/IP. RIP so "posvojila " podjetja ki so izdelovala osebne računalnike, za uporabo pri njihovih omrežnih produktih. Applov RTMP je samo nekoliko spremenjena verzija RIP. Prav tako pa je RIP postal tudi osnova za protokole: Novell, 3Com, Ungermann-Bass in Banyan. Danes je RIP zelo popularen v zvezi z internetom.

Advanced Program–to–Program Communication (APPC)

Protokoli IBM vsak z vsakim SNA se večinoma uporabljajo na računalnikih AS/400. APPC protokoli so definirani kot aplikacijski protokoli, ker delujejo na predstavitvenem sloju referenčnega modela OSI. Vendar je tudi transportni protokol, ker APPC uporablja protokole LU 6.2, ki delujejo na transportnih in sejnih slojihreferenčnega modela OSI .

Appletalk

Appletalk je Applov računalniški protokol na katerem ne moremo prenesti podatkov od računalnika do tiskalnika. Računalnik je bil predstavljen leta 1984 s svojo tehnologijo lokalnega omrežja. Apple talk protokol je uporaben tudi na velikih sistemih UNIX, ki se uporabljajo v komercialnih sistemih.

DECnet

DECnet je protokolni sklad, ki ga je izdelal Digital Equipment Corporation. Je množica strojne opreme in programskih izdelkov, ki izpolnjujejo Digital Network Architecture (DNA). Definira komunikacijo omrežja preko lokalnega omrežja ethernet, mestnega omrežja Fiber Distributed Data Interface (FDDI MAN) in prostranih omrežij, ki uporabljajo privatne ali javne povezave za prenos podatkov. DECnet lahko uporablja tudi protokole TCP/IP in OSI .

DECnet je bil že večkrat posodobljen; vsako posodabljanje imenujemo faza. Protokoli ponujajo popolno izvedbo protokolnega sklada OSI.

Zaključek

vprašanjanja v pisni obliki vprašanjanja vprašanje

X.25 je zbirka protokolov za omrežja s paketnim preklapljanjem. Omrežja so običajno v lasti nacionalnih telekomov. V preteklosti so bila zelo uporabljena, danes pa se opuščajo zaradi prehoda na internet. Frame relay je podobna, vendar boljša tehnologija, ki potrebuje svoje usmerjevalnike. Omrežja imajo protokole na treh slojih ISO/OSI, torej lahko pakete usmerjajo.

Sofinaciranje projekta in pravice

Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.