e-gradiva          SERŠ Maribor O projektu Besednjak
  logotip  
Osnove |  Skladi |  Topologije |  Mediji |  Pristopne |  LAN |  Omrežni |  Transportni |  Povezovanje |  Varnost |  Storitve |  Varnost |  Sistemi |  Strežniki

Modemske povezave

ISDN

DSL

CATV

ATM

X.25 in druga omrežja

Predstavtitveni sloj

Stiskanje

Kodne tabele

Asynchronous Transfer Mode

V tej učni vsebini boste spoznali:

Dokument z besedilom PDF

Asynchronous Transfer Mode (ATM) je napredna implementacija preklapljanja paketov, zaradi katerih lahko dosegamo visoke hitrosti prenosov podatkov preko povezav s prenosom konstantne velikosti paketov po različnih tehnologijah LAN ali WAN. ATM lahko prenaša:

CCITT je definiral ATM leta 1988 kot del Integrated Services Digital Network (BISDN). Zaradi moči in zanesljivosti ATM vpliva na razvoj omrežnih komunikacij. Je enako prilagodljiv tako v lokalnih, kot tudi v okoljih prostranih omrežij in omogoča izjemne hitrosti (155 Mb/s do 622 Mb/s in več).

Tehnologija ATM

ATM celica ima 53 bajtov
ATM celice imajo 48 bajtov podatkov.

ATM je širokopovezovalnana celična prenosna metoda, ki prenaša podatke v 53–bajtnih celicah namesto različno velikih. Slika prikazuje ATM tehnologijo. Celico sestavlja 48–bajtov aplikacijskih informacij s 5 dodatnimi bajti podatkov glave ATM. Na primer, ATM bi razporedil 1000–bajtni paket na 21 podatkovnih okvirjev in vsak okvir vstavil v eno celico. Rezultat te tehnologije je, da prenaša med seboj enake pakete.

Omrežna oprema lahko preklaplja in usmerja te enake okvirje veliko hitreje kot okvirje različnih velikosti. Ta stalna standardizirana celica uporablja opremo kvalitetneje in zmanjša delo potrebno za procesiranje prihajajočih podatkov. Te celice enake velikosti tudi pomagajo v planiranju aplikacijske širine povezave.

Teoretično lahko tehnologija ATM uporablja do 1,2 gigabitov prenosa na sekundo. Trenutno s pomočjo optičnih vlaken lahko dosega najvišje hitrosti do 622 Mb/s. Večina komercialnih ATM pa uporablja prenose s hitrostjo okoli 155 Mb/s.

Na primer, ATM lahko s hitrostjo 622 Mb/s pošlje vso vsebino enega CD, vključno z morebitno grafiko in videom, v manj kot sekundi. Če bi enake podatke poskušali poslati z starim 2400–baudnim modemom, bi operacija trajala 2 dneva.

Omrežje ATM se lahko uporablja z enakimi hitrostmi prenosa v lokalnih in v razprostranih omrežjih. S takšnim načinom ATM odstrani ovire, ki ga ima uporaba različnih tehnologij v lokalnih okoljih in v prostranih omrežjih.

Komponente ATM

Komponente omrežij ATM trenutno ponuja le omejeno število proizvajalcev. Vsa strojna oprema v omrežju ATM mora biti združljiva z ATM. Vgradnja opreme ATM v neko poslopje potrebuje ogromno spreminjanja obstoječe opreme. To je glavni razlog, da se tehnologije ATM ne uvajajo hitreje.

Čez čas bo trg opreme ATM ponujal naslednje:

Mediji ATM

ATM se ne omejuje na določeno vrsto medija. Lahko se ga uporablja z obstoječimi mediji, ki uporabljajo druge komunikacije vključno z:

Tradicionalni omrežni mediji ne podpirajo vseh zmožnosti ATM. Organizacija, imenovana ATM Forum, priporoča, da se sledeče fizične vmesnike uporablja v ATM:

Stikala ATM

ATM stikala (angl. switch)so naprave z več priključki, ki lahko delujejo kot:

ATM stikala omogočajo multipleksiranje
ATM stikala omogočajo multipleksiranje

animacija

V nekaterih omrežnih arhitekturah, kot sta na primer ethernet in token ring, lahko samo en računalnik pošilja naenkrat. Slika prikazuje tri postaje, ki pošiljajo podatke stikalu ATM, ki le–te hkrati pošilja v omrežje ATM.

Zaključek

vprašanjanja v pisni obliki vprašanjanja vprašanje

ATM je napreden način preklapljanja paketov. Tehnologija ATM potrebuje posebno strojno opremo in zagotavlja zelo dobro širokopasovno povezavo. Aplikacije, ki podpirajo avdio in video, bi zasitile starejša omrežja in frustrirale uporabnike, ki bi si želeli omrežje za normalne delovne potrebe. Vgrajevanje in podpora tehnologiji ATM tudi potrebuje strokovno znanje, ki še ni razširjeno in je težko dostopno.

Sofinaciranje projekta in pravice

Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.