e-gradiva          SERŠ Maribor O projektu Besednjak
  logotip  
Osnove |  Skladi |  Topologije |  Mediji |  Pristopne |  LAN |  Omrežni |  Transportni |  Povezovanje |  Varnost |  Storitve |  Varnost |  Sistemi |  Strežniki

Mediji

Koaksialni

Parica

Optični kabli

Brezžična omrežja

Omrežna kartica

Gonilniki

Elektrosmog

Elektrosmog

V tej učni vsebini boste spoznali:

Sevanje

Dokument z besedilom PDF

V preteklih desetletjih se je človeštvo pričelo zavedati, da s svojimi pridobitvami tudi onesnažuje okolico. Ta onesnaženja so lahko kemična, radiološka ali pa tudi elektromagnetna. Sevanje spremlja človeštvo ves čas razvoja. Svetloba in toplota, ki jo daje sončno sevanje, sta bistveni za človekov obstoj. Človeško življenje in delo spremljajo tudi mikrovalovi, radijski valovi, rentgensko sevanje in sevanje radioaktivnih atomov.

Tehnika je omogočila človeku, da z mikrovalovi kuha, z radijskimi valovi komunicira, z rentgenskim sevanjem opravlja medicinske preiskave, s sevanjem radioaktivnih atomov proizvaja energijo. Razen sončnega zna človek proizvesti vse preostale vrste sevanj. Izvori sevanj so lahko naravni ali umetni. Naravna sevanja izvirajo iz zemlje, zemeljske atmosfere in vesolja, kjer je sonce najpomembnejši vir sevanj. Naravnim virom sevanja se v glavnem ni mogoče izogniti. V zadnjem stoletju so se tem sevanjem pridružila še številna sevanja umetnega, civilizacijskega izvora, ki pa so precej močnejša od naravnih. Hitro naraščajoča uporaba električnih in elektronskih naprav prispeva k vedno večjemu elektromagnetnemu onesnaženju delovnega in bivalnega okolja. Seva namreč vsaka naprava, ki proizvaja oziroma oddaja električni tok ali pa jo električni tok poganja. Število naprav, ki sevajo elektromagnetna polja v okolje (radar, radio in televizijski oddajniki, gospodinjski električni aparati, naprave za prenos električne energije, naprave v industriji in zdravstvu) iz dneva v dan narašča, veča pa se tudi njihova oddajna moč.

vir sevanja valovna dolžina frekvenca
Električni vodniki 6000 km 50 Hz
Radijske antene (DV)   1 km 300 kHz
Radijske antene (SV) 100 m 3 MHz
Radijske antene (KV) 10 m 3 MHz
TV antene 1 m 300 MHz
Mikrovalovne peči 10 cm 3 GHz
Radar 1 mm 300 GHz
Maser 1 µm 300 THz
Sonce (svetloba) 700 do 400 nm    
Halogenska svetilka 400 do 100 nm  
Rentgenska cev 10 do 0,1 nm  
Vzbujena jedra 1 do 0,1 pm  

Elektromagnetno sevanje z valovnimi dolžinami, ki so manjše od približno 100 nm, navadno imenujemo ionizirajoče sevanje. Tako ionizirajoče sevanje je tudi ultravijolična svetloba z majhnimi valovnimi dolžinami. Frekvence svetlobe, rentgenskega sevanja in sevanja gama so tako velike, da jih z besedami oziroma z predponami k osnovni enoti niti ni mogoče zapisati.

Raziskovanje elektrosmoga

Praktično smo povsod, kjer se zadržujemo, stalno izpostavljeni tehnično nastalim elektromagnetnim poljem, žarkom in valovanjem, kar je vse skupaj opisujemo kot elektrosmog. Očitno se naznanja nov, vsesplopen okoljski in zdravstveni problem svetovnih razsežnosti. Ta umetna elektromagnetna obremenitev žarčenja so pogosto milijonkratno večja od naravnih sevanj.

Pod katerimi pogoji človeško telo reagira z boleznijo, se ne da napovedati. Zraven individualne dispozicije so činitelji moč polja, frekvenca, trajanje delovanja in še številni drugi. Neodvisni znanstveniki so ugotovili, da elektrosmog dolgoročno poškoduje imunski sistem in pripravlja podlago za različne akutne in kronične težave.

Znanstveniki iz celega sveta raziskujejo, kako se bioelektrični procesi v možganih in v živčnem sistemu zaradi elektromagnetnih vplivov iz okolja poškodujejo in spremenijo. Nepojmljivo majhni električni tokovi upravljajo vse funkcije našega organizma. Motnje teh bioelektričnih potekov zaradi elektromagnetnih vplivov iz okolja se kažejo predvsem kot napačno upravljanje našega regulativnega sistema, kar ima za posledico mnoge funkcionalne motnje.

Zdrav organizem poseduje vrsto upravljalnih in regulativnih mehanizmov, ki so v stanju kompenzirati motnje na celični ravni in preprečiti nastanek bolezni. Je pa povsem verjetno, pa čeprav znanstveno še nezadostno dokazljivo, da bodo ljudje, katerih regulativni mehanizmi so zaradi bolezni, starosti ali zaradi mnogoterih obremenitev iz okolja že oslabljeni, reagirali na elektro–magnetna polja in povzročili v telesu kronični stres in razdraženost.

Sprva se pokažejo simptomi stresa kot

Varovalni ukrepi proti elektrosmogu

Pri nizkofrekvenčnem elektrosmogu, npr. pri električni napeljavi in električnih aparatih, je potrebno za zmanjšanje električnih ali magnetnih polj z večjim ali manjšim uspehom ter stroški do sedaj omejiti na povečanje razdalje, izklop ali na zaslon vira žarčenja. Veliko ljudi je lahko na ta način v veliko primerih občutno in presenetljivo izboljšalo svoje zdravstveno stanje ter počutje.

Varovalni ukrepi takšne vrste so pri visokofrekvenčnem elektrosmogu, ki seva od radijskih in televizijskih oddajnikov, anten mobilnih radijskih sprejemnikov, radarskih naprav, satelitov ter brezžičnih in mobilnih telefonov samo v majhni meri učinkoviti. Vprašanje je, ali varovanje sploh nastopi. Konec koncev je preprečitev sevanja mikrovalov osnovni pogoj za delovanje oddajnih naprav in mobilno komunikacijo. Tehnični napredek v zadnjih letih je prispeval k transportu in oddaji visokofrekvenčnih signalov preko električnih napeljav. Mikrovalovi se proizvajajo preko vsakodnevnih aparatov ko so mikrovalovne pečice, računalniki, alarmne naprave in elektronsko vodeni stroji. Ta razvoj je pripeljal do znatnega porasta elektrosmoga v našem okolju.

Povečanje razdalje ali izključitev vira sevanja je kot varovalni ukrep proti visokofrekvenčnemu elektrosmogu le redko mogoče. Celotno zavarovanje posameznih prostorov ali stavbe, na primer s tapetami, tkanino ali zavesami, ki visokofrekvenčni elektrosmog v tehnične namene dokazljivo dobro izolirajo, je tehnično in finančno velik izdatek.

Zraven tega pa se še vsi do sedaj prakticirani varovalni ukrepi proti sevanju radijskih in televizijskih oddajnikov, radarskih naprav, satelitov, brezžičnih telefonov in mobilnih telefonov ter mobilnih radijskih oddajnikov vedno pogosteje izkažejo za nezadostne. Raziskave v stavbah, katere so bile za zaščito pred obremenitvijo sevanja z visokimi stroški tehnično merljivo in dokazljivo zavarovane, so pokazale, da določenega, biološko zelo motečega deleža visokofrekvenčnega sevanja ni moč izolirati.

Zaključek

Danes se elektro–magnetnemu sevanju ne moremo izogniti, lahko pa ga zmanjšamo ali pa poiščemo načine za zaščito pred njim. Učinki elektro–magnetnega sevanja še niso znani.

Sofinaciranje projekta in pravice

Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.