| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
 |
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
|
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
V tej učni vsebini boste spoznali:
Pajek
Preden vam iskalni stroj pove, kje je datoteka ali dokument, ga mora poiskati. Za iskanje informacij na stotih izmed miljard spletnih strani, ki obstajajo, iskalni stroji uporabljajo posebne programske robote, ki jim pravimo pajki (angl. spider). Preden pajek ustvari seznam mora preplavati splet (angl. Web crawling). Preden ustvari uporaben seznam besed, mora pajek pregledati ogromno strani.
Kako pajek sploh prične svoj obhod? Običajno je začetna točka seznam zelo obiskanih strežnkov in priljubljenih strani. Pajek indeksira besede na straneh in sledi povezavam, ki jih najde na teh straneh. Na teh straneh se hitro prične potovanje po spletu.
Iskalni stroji iščejo besede v naslovu (njapomembnejša je prva, zato ne pišite kakšnih okrasnih pik in podobnega), meta oznake, naslovne sloge (h1, h2... – uporabljajte jih pravilno) in besede na strani (predvsem tiste, ki se uporabljajo kot povezave). Meta oznake označujejo ključne besede, opis strani, avtorja in drugo. Obstaja seveda nevarnost, da ključne besede nimajo ničesar z vsebino strani. Marsikdaj uporabniki želijo, da se njihove strani prikažejo v iskalnikih, za druga pa ne. Posebna meta oznaka pove, da naj roboti pustijo določeno stran pri miru.
Ko pajki pregledajo celoten splet, kar pa je praktično nemogoče, ali vsaj njegov večji del, so najdene informacije shranjene in pripravljene za uporabo. Vendar se splet hitro spreminja, strani se dodajajo, prenehajo obstajati, vsebina strani se spremeni. V najpreprostejpem primeru se shrani samo ključne besede in naslov URL. Iskalni stroj bo poiskal stran in pogledal vsebino. Ta postopek traja nekoliko več časa kot če so podatki v zbirki. V drugem primeru šele, ko gre uporabnik na stran, iskalnik preveri ali stran vsebuje besedo in tako obnovi zbirko.
Ime google izhaja iz matematičnega termina googol, ki predstavlja enormno veliko številko, ki jo zapišemo s 100 ničlami (10100).
Iskalnik Google
Ustanovitelja Googla Larry Page in Sergey Brin sta se spoznala leta 1995 med doktorskim študijem na Stanfordski univerzi. Larry in Sergey sta tako začela razvijati iskalnik z imenom BackRub, ki je dobil takšno ime zaradi zmožnosti analiziranja povratnih povezav do določenih spletnih strani z namenom ugotavljanja njihove popularnost. Logika ugotavljanja popularnosti je bila sila preprosta: več povezav kot kaže na določeno spletno stran, bolj je le–ta popularna. Osnova, ki sta jo razvila, je nekaj let kasneje pripeljala do razvoja PageRank sistema, ki ga Google pri iskanju in razvrščanju zadetkov še danes uporablja.
Google Inc. je začel s poslovanjem 7. septembra 1998, že decembra istega leta, ga je ugledna revija PC Magazine uvrstila med 100 najboljših spletnih strani. Googlov globalni pohod se je tako začel.
Danes je Google eden najbolj znanih iskalnikov in po mnenju mnogih tudi najboljši. Trenutno išče šo več kot 8 milijardah spletnih straneh. Google je tako uspešen, ker ima vrhunsko programiran iskalni vmesnik. Avtomatizirani boti se ves čas "sprehajajo" po svetovnem spletu ter iščejo, beležijo, shranjujejo ter posredujejo informacije o spletnih straneh na Googlove strežnike. Prednost je vsekakor tudi zelo enostaven vmesnik, ki je razumljiv tudi začetnikom.
Osnovne možnosti iskanja:
Za uspešno iskanje je treba upoštevati:
Napredno iskanje
Google omogoča, da so rezultati še bolj točni. Poglejmo si uporabo operatorev. V iskalno vrstico najprej napišite operator, nato dvopičje ter nato iskalni pogoj, na primer:
define:n00b
Yahoo je največji spletni portal z obsežnim seznamom virov na internetu, ki so urejeni po temah. Hkrati pa je tudi zelo močan, uveljavljen in priljubljen iskalnik, kar potrjuje tudi dejstvo, da ga dnevno obišče več sto milijonov ljudi. Yahoo! najde praktično vse, zelo dobro tudi slovenske strani. Svoj iskalni stroj so v primerjavi s prejšnjimi leti močno izboljšali, celo tako zelo, da se je Yahoo! postavil ob bok najboljšemu iskalniku, Googlu. Rezultate zapiše v dve skupini: izpiše kategorije, kjer se v njegovem katalogu nahajajo ključne besede, nato pa še posamezne spletne povezave.
Iskalnik Yahoo
Yahoo ima po zadnji nadgradnji v svojem indeksu 20,8 milijarde tako imenovanih spletnih predmetov, od tega 19,2 milijarde dokumentov in 1,6 milijarde slik. Analitiki so sicer ocenjevali, da ima Yahoo okrog šest do osem milijard spletnih predmetov.
Google, za primerjavo, ima 11,3 milijarde predmetov, od tega okrog 8,2 milijarde spletnih strani in 2,1 milijarde slik. Preostali material izvora iz njegovih diskusijskih skupin.
Vendar velikost indeksa ni edino (čeprav pomembno) merilo pri ocenjevanju kakovosti spletnega iskalnika. Zelo pomembna, če ne celo pomembnejša dejavnika sta tudi relevantnost rezultatov in ažurnost indeksa.
Yahoo se od Google razlikuje tudi po tem, da uporabnikom nudi tudi druge storitve kot samo iskanje po spletu. To so elektronska pošta, orodje za skupinsko delo, spletne strani in drugo.
MSN (Microsoft Network) je Microsoftov internetni portal. Namenjen je vsem privržencem Microsoftovih izdelkov in je zelo dobro poznan uporabnikom Windows XP, ki imajo že nameščen MSN Explorer, le–ta pa ima za svojo začetno stran seveda privzeto nastavljeno portal MSN. Je zelo priljubljen, uporablja podatkovno bazo Inktomi, ki jo vsakodnevno bogatijo, za svoj imenik pa uporablja LookSmart. Na testu se je dokaj dobro izkazal tudi pri iskanju slovenskih strani, šumniki mu niso predstavljali nobenih težav. V svoji pravi in mogočni obliki pa se pokaže, če izberete napredno iskanje. Portal poleg iskalnika vsebuje še novice, tečaje delnic velikih svetovnih podjetij, poštni predal, vreme ter seveda povezavo do Microsoftovega kanala vključno z MSNBC.
Iskalnik Najdi.si
Najbolj priljubljen slovenski iskalnik je najdi.si. Je internetni iskalnik po slovenskih spletnih dokumentih, ki domačemu uporabniku najde bistveno boljše rezultate kot obstoječi tuji iskalniki, saj podpira uporabo znakov slovenske abecede (č,ž,š), omogoča krnjenje besed (najdi.si upopteva pravila slov. jezika) in ker išče po prav vseh slovenskih spletnih dokumentih, med tem ko tuji iskalniki iščejo po največ 40 odstotkih slovenskih vsebin. Omogoča iskanje z iskalnikom ali iskanje preko spletnega imenika, ki je razdeljen na kategorije.
Uporablja poseben način razvrščanja najdenih strani glede na ustreznost, po sistemu Trident Precision Rank. Nov način razvrščanja pomeni, da v večini primerov iz ogromne količine podatkov, že v prvem poskusu najdemo stran oziroma informacijo, ki najbolj ustreza našemu iskalnemu pogoju.
Najdi.si med drugim zagotavlja, da so z avtomatiziranim postopkom vpisane vse obstoječe slovenske strani, vključno s podatki o strani in celotnim besedilom, po katerem lahko iščemo.
Trident Precision Rank je v podjetju Noviforum razvit matematični model, ki zagotavlja veliko natančnost iskanja po velikih zbirkah hipertekstnih besedil. Sistem razvrsti strani po ustreznosti, glede na vpisano uporabnikovo poizvedbo, značilnosti strani in strukturo povezav z drugimi stranmi.
Splet je postal velika množica dokumentov. S širjenjem pa je vedno več neuporabnih dokumentov. Izreden napor postane iskanje želenih dokumentov. Iskalniki nam pomagajo pri iskanju. Poleg splošnih iskalnikov, obstajajo tudi specializirani (iskanje tečajev, slik in podobnega).
Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.