e-gradiva						SERŠ Maribor		O projektu	Besednjak
Osnove |  Skladi |  Topologije |  Mediji |  Pristopne |  LAN |  Omrežni |  Transportni |  Povezovanje |  Varnost |  Storitve |  Varnost |  Sistemi |  Strežniki

Omrežni sloj

Omrežni sloj

Usmerjevalnik

Internetni sloj

IP naslavljanje

ARP

ICMP

Podomrežja

RIP

SLIP in PPP

VPN

Usmerjevalnik

Povezovanja na omrežnem sloju

Usmerjevalnik je naprava, ki povezuje omrežja in dovoljuje samo določen promet. Usmerjevalnike uporabljajo na skoraj vsakem internetnem križišču, in sicer za prenašanje prometa na manjša omrežja ter za izbiro najustreznejše poti za potovanje podatkovnih paketov do njihovega cilja. Nekateri usmerjevalniki so cenejši kot dva tisoč evrov, drugi pa stanejo celo več kot petindvajset tisoč evrov.

Kaj dela, kje se nahaja in uporaba

Internet – omrežje omrežij – je svet, ki se širi z ogromno hitrostjo, je svet, ki ne pozna meja in je svet, ki vsak dan privablja nove in nove množice ljudi. Pristop do internetnih uslug je močan, kadar uporabljamo računalnik, ki je vključen v njegovo fizično omrežje. Za računalnike, vključene v omrežje internet pravimo, da gostijo omrežje, tako, da izraz gostitelj (angl. host) omrežja v večini primerov predstavlja računalnik, ki je priključen v internetno omrežje. Za samo fizično omrežje je popolnoma vseeno, kakšne računalnike uporabljamo za priključitev. Velika verjetnost obstaja, da bomo preko interneta komunicirali z računalniki vseh vrst (osebni računalniki, super računalniki, paralelni računalniki, veliki računalniki), lahko pa so to drugačne naprave (osciloskopi, merilniki, mikroskopi).

Za vstop v internet lahko pri komercialnem internetnem posredniku uporabljamo računalnik s klicno linijo, ki je priključena v omrežje internetnega ponudnika s pomočjo modema. Tu je potrebno povedati, da je hitrost izmenjave informacij med računalnikom in omrežjem omejena s kvaliteto telefonske linije in hitrostjo modema. Telefonska povezava za dostop do omrežja internet je pravzaprav le začasni podaljšek fizičnega omrežja. Pravo internetno fizično omrežje se začne šele pri računalniku internetnega ponudnika, na katerega se priključimo.

Majhen usmerjevalnik   Mike Gieson   

Priklop računalnika v lokalno omrežje internetnega ponudnika je običajno stvar njegove priključitve v lokalno omrežje, ki je nadalje povezano v internet. Povsod v okviru univerzitetnih središč ali podjetij obstajajo lokalna omrežja. V primeru, da je lokalno omrežje povezano v internet, je tako možen dostop do interneta preko računalnika v lokalnem omrežju. Lokalna omrežja običajno povezuje sistem kablov, ki omogoča delovanje omrežja na kratke razdalje (manj kot 1,5 km). Pogosta lokalna omrežja so vrste ethernet. V vsakem lokalnem omrežju, povezanem v internet se nekje nahaja usmerjevalnik (angl. router). To je računalnik, ki pomaga premostiti razliko med medijem, ki ga uporablja lokalno omrežje in medkrajevno linijo, ki omogoča dostop do omrežja internet. V splošnem lahko rečemo, da je usmerjevalnik poseben kos strojne opreme, ki posamezna omrežja povezuje z internetom.

Usmerjevalnik počne kar nekaj stvari, toda najpomembnejša je ta, da poskrbi za pravilen pretok informacij med posameznimi kraji. Ko podatki pridejo do usmerjevalnika, ta preveri, ali gredo skozenj. Če je odgovor pritrdilen, skuša podatke poslati po najboljši možni poti. Samo delovanje interneta je zelo podobno delovanju poštne službe. V tem primeru delujejo usmerjevalniki podobno kot krajevne poštne izpostave. Ko poštni urad dobi pismo, najprej preveri, ali je naslovnik na njegovem območju. Če ni, pošlje pismo po najboljši poti do urada, ki je naslovniku najbližji. Če je urad manjši, gre pismo najprej do bližnjega večjega urada, ki ga preusmeri do večjega v bližini naslovnika in tako naprej. Ena od funkcij usmerjevalnika je tudi ta, da med seboj izolira lokalno omrežje in omrežje internet. Tako je lokalno omrežje zavarovano pred obdelavo velikega prometa, poleg tega pa je internet zaščiten pred prekinitvami delovanja, ki so pogost problem lokalnih omrežij. Medkrajevni deli internetnega fizičnega omrežja so posebej v ta namen določene telefonske linije, zato omrežje internet ni razširjeno v krajih, ki nimajo telefonskega omrežja, ki je primerno za prenos podatkov. Deli vzhodne Evrope, Afrika in Azija imajo tako slabše internetne povezave, kot npr. ZDA, Evropa ali Japonska.

Splošne karakteristike

Usmerjevalnik je pravzaprav zelo inteligenten most za resnično velika omrežja. Mostovi poznajo naslove vseh računalnikov na obeh straneh in znajo ustrezno pošiljati sporočila. Usmerjevalniki so pametnejši, saj o omrežju vedo še veliko več. Ne poznajo le naslovov vseh računalnikov, temveč tudi druge mostove in usmerjevalnike v omrežju. Na osnovi teh podatkov poiščejo najučinkovitejšo pot za pošiljanje omrežnega sporočila. Ena najboljših zvijač, ki jih usmerjevalniki zmorejo, je, da znajo prisluhniti celotnemu omrežju in ugotoviti stopnjo obremenjenosti njegovih delov. Če je ena stran omrežja obremenjena, se lahko usmerjevalnik odloči poslati sporočilo po manj obremenjeni povezavi.

Usmerjevalnik poveže dve omrežji, tvori medomrežje. Usmerjevalnik opravlja svoje naloge na omrežnem sloju v ISO/OSI referenčnem modelu. To pomeni, da usmerjevalnik vsebuje različne protokole sloja podatkovne povezave (npr. Ethernet in token ring), ki uporabljajo isti omrežni sloj. Transmission Control Protocol/internet Protocol (TCP/IP) je danes najbolj popularen protokolni sklad, in IP je v TCP/IP tisti protokol, ki je zadolžen za IP usmerjanje.

Zaključek

Usmerjevalniki niso poceni, pri velikih omrežjih pa je njihov nakup upravičen. Funkcionalne razlike med mostovi in usmerjevalniki so iz dneva v dan bolj zabrisane. Z vse večjo izpopolnjenostjo mostovi sčasoma prevzemajo nekatere naloge usmerjevalnikov in jim tako jemljejo tržni delež. Nekateri usmerjevalniki niso nič drugega kot računalniki z več omrežnimi vmesniškimi karticami in posebnimi programi za opravljanje funkcij usmerjevalnika. Usmerjevalnike lahko uporabljamo tudi za "modemsko" povezavo geografsko oddaljenih omrežij. Tega ne moremo narediti z mostom.