e-gradiva          SERŠ Maribor O projektu Besednjak
  logotip  
Osnove |  Skladi |  Topologije |  Mediji |  Pristopne |  LAN |  Omrežni |  Transportni |  Povezovanje |  Varnost |  Storitve |  Varnost |  Sistemi |  Strežniki

Omrežja

Omrežja

Deli omrežij

Vsak z vsakim

Strežniška

Primerjava

Po velikosti

Prenos

Multipleksiranje

Prenos signalov

V tej učni vsebini boste spoznali:

Dokument z besedilom PDF

Poznamo dve tehniki, ki lahko prenašata kodirane signale preko prenosnega medija: v osnovnem pasu (angl. baseband) in v razširjenem pasu (angl.broadband).

Osnovnopasovni prenos

Prikaz prenosa signala v osnovnem področju
Signal v osnovnem področju

animacija

Osnovnopasovni sistem uporablja digitalni signal v enem kanalu. Signal potuje v obliki električnih ali svetlobnih impulzov. Slika prikazuje osnovnopasovni prenos z dvosmernimi digitalnimi valovi. S prenosom v osnovnem pasu je celoten komunikacijski kanal uporabljen za prenos enega samega podatkovnega signala. Digitalni signal uporablja celotno pasovno širino, ki določa en sam kanal. Pojem pasovna širina se nanaša na količino prenesenih podatkov ali na hitrost prenosa digitalnih komunikacijskih sistemov, merimo ga v bitih na sekundo (b/s, angl. bps).

Ko signal potuje po omrežnem kablu, postopoma pada moč in postane moten. Če je kabel predolg, je sprejeti signal lahko nerazumljiv. Za zanesljiv prenos se v takšnih sistemih uporabljajo obnavljalniki (angl.repeator), ki sprejmejo upadel signal in ga oddajo po originalnih predpisih. S tem postopkom se praktično poveča dolžina kabla.

Širokopasovni prenos

Širokopasovni prenos
Širokopasovni prenos

animacija

Širokopasovni sistem, prikazuje ga spodnja slika, uporablja analogni signal in množico frekvenc. Z analognim oddajnikom je signal zvezen. Signali potujejo po mediju v obliki elektromagnetnih ali svetlobnih valov. Pot signalov je enosmerna.

Če je na voljo celotna pasovna širina, se lahko po sistemu prenaša več analognih signalov, npr. v omrežju kabelske televizije se lahko prenaša tudi omrežni prenos po enem samem kablu.

Vsak oddajni sistem je lociran na delu celotne pasovne širine. Vse naprave, ki želijo sprejemati dan signal, kot na primer računalniki v lokalnem omrežju, morajo biti uglašeni na določen frekvenčni obseg. Če sistem oddajanja v osnovnem pasu uporablja obnavljalnike, širokopasovni sistem uporablja ojačevalnike za vzdrževanje originalnih signalov.

Pri prenosu širokopasovnega prenosa signal potuje samo v eno smer, torej morata biti dve poti, da lahko komunicirata dve napravi. Obstajata dva principa. V prvem primeru je prenosni pas razdeljen v dva kanala, ki delujeta na različnih frekvencah. Enega sistem uporablja za oddajo in enega za sprejem. V drugem pa sistem uporablja dva kabla, enega za oddajo in enega za sprejem.

Povečanje pasovne širine

Enosmeren prenos
Enosmerni prenos

animacija

Povečanje hitrosti prenosa podatkov je prioriteta, če se povečata velikost omrežja in količina podatkovnega prenosa. Pri povečanju uporabe podatkovnega kanala lahko izmenjamo več podatkov v krajšem času. Najbolj osnovna oblika prenosa podatkov je enosmerna (angl. simplex). To pomeni, da je podatek poslan le v eno stran – od pošiljatelja do prejemnika. Takšen prenos je pokazan na sliki. Tipična primera sta radio in televizija. Pri tem načinu prenosa pošiljatelj ne more biti prepričan, če so podatki pravilno sprejeti.

Izmenično enosmeren prenos
Izmenično enosmerni prenos (postavi se nad sliko)

animacija

Naslednji način prenašanja podatkov imenujemo izmenično enosmerni (angl. half–duplex) prenos. Podatki so poslani v obe smeri, vendar samo v eno stran naenkrat. Primera tehnologij, ki uporabljata izmenično enosmeren prenos, sta kratkovalovni radio in CB-postaja. Slika prikazuje izmenično enosmerni prenos. Z izmenično enosmernim prenosom lahko takoj zaznamo napake in zahtevamo ponoven prenos. Tudi svetovni splet uporablja izmenično enosmereno obliko prenosa. Na primer pošljemo zahtevo za neko spletno stran in potem počakamo, da se v brskalniku prikaže odgovor strežnika. Večina povezav z modemi uporablja izmenično enosmerni prenos.

Polno dvosmeren prenos
Polno dvosmerna komunikacija

animacija

Najbolj učinkovita metoda prenosa podatkov je poln dvosmerni (angl. full–duplex) prenos. Pri tej vrsti prenosa podatki oddajajo in sprejemajo hkrati. Dober primer je kabelska povezava, ki omogoča povezavo z internetom, TV–programe in telefonsko povezavo. Telefon je tudi primer polne dvosmerne povezave, saj lahko oba uporabnika govorita in poslušata hkrati.

Slika prikazuje polno dvosmerno komunikacijo. Modemi so po načrtu izmenično dvosmerne naprave. Naenkrat lahko le sprejemajo ali pošiljajo podatke, saj preklapljajo med pošiljalnim in sprejemnim načinom. Polno dvosmernost lahko dosežemo z uporabo dveh modemov oz. dvema telefonskima linijama. Edina zahteva je ta, da sta oba računalnika povezana in konfigurirana za to vrsto komunikacije.

Zaključek

vprašanjanja v pisni obliki vprašanjanja vprašanje

Digitalni signali so enostavnejši (saj so na izhodu računalnikov), vendar jih je težje prenašati po linijah. Lažje je prenašati analogne signale, vendar potrebujemo posebno opremo za pretvorbo signalov.

Enosmerni prenos podatkov poteka samo od oddajnika do sprejemnika. Pri izmenično enosmernem prenosu sta oba komunicirajoča sistema oddajnika in sprejemnika, vendar ne hkrati. Pri polnem dvosmernem prenosu sta oba komunicirajoča sistema oddajnika in sprejemnika hkrati.

Sofinaciranje projekta in pravice

Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.