e-gradiva          SERŠ Maribor O projektu Besednjak
  logotip  
Osnove |  Skladi |  Topologije |  Mediji |  Pristopne |  LAN |  Omrežni |  Transportni |  Povezovanje |  Varnost |  Storitve |  Varnost |  Sistemi |  Strežniki

Omrežja

Omrežja

Deli omrežij

Vsak z vsakim

Strežniška

Primerjava

Po velikosti

Prenos

Multipleksiranje

Omrežja vsak z vsakim

V tej učni vsebini boste spoznali:

Peer-to-peer omrežni računalniki se obnašajo kot odjemalci in strežniki
Omrežje vsak z vsakim

Dokument z besedilom PDF

V omrežjih vsak z vsakim, ni posebnih računalnikov za strežnike ali odjemalce in tudi ni nobene hierarhije računalnikov. Vsi računalniki so enakovredni. Vsak računalnik je po svoji funkciji tako strežnik kot tudi odjemalec, zato tudi ni administrativnih nalog za celotno omrežje.

animacija animacija

Vsak uporabnik na svojem računalniku določa, kateri viri so v skupni rabi in na voljo drugim uporabnikom v omrežju. Slika prikazuje omrežje vsak z vsakim, v katerem računalniki delujejo kot strežniki in odjemalci.

Komunikacija med računalnikoma
Komunikacija med računalnikoma

Praktična vaja

V omrežjih vsak z vsakim hierarhije, zato lahko vedno komunicirata katerakoli sistema med seboj. Za medsebojno komunikacijo ne potrebujeta nobenega posrednika ali dovoljenje tretjega.

Lastnosti omrežij vsak z vsakim

Velikost
Omrežja vsak z vsakim imenujemo tudi delovne skupine (angl. workgroups). Izraz delovna skupina se uporablja za majhno skupino ljudi. Običajno je v omrežju vsak z vsakim 10 ali manj računalnikov.
Cena
Omrežja vsak z vsakim so po svoji zgradbi zelo enostavna. Ker vsak računalnik deluje kot strežnik in odjemalec, ni potreben zmogljiv centralni strežnik. Omrežja vsak z vsakim so lahko cenejša kot strežniška omrežja.
Operacijski sistem
V omrežju vsak z vsakim omrežni programi ne potrebujejo istih standardov, zmogljivosti in stopnje varnosti kot programi za namenske strežnike. Namenski strežniki delujejo samo kot strežniki in ne kot odjemalci.
Omrežja vsak z vsakim je možno zgraditi z različnimi operacijskimi sistemi. V takih primerih ni potrebne nobene dodatne strojne ali programske opreme za vzpostavitev omrežja vsak z vsakim. Večina današnjih operacijskih sistemov dopušča omrežja vsak z vsakim (na primer Windows XP, Linux).
Delitev virov
Vsak uporabnik lahko deli svoje vire na kakršen koli način želi. Ti viri vsebujejo datoteke, deljene imenike, tiskalnike in drugo.
Zahteve strežnikov
V okolju vsak z vsakim mora vsak računalnik uporabiti visok odstotek svojih virov za uporabnika na računalniku, ki mu pravimo lokalni uporabnik (angl. local user). Prav tako mora uporabiti dodatne vire, kot so prostor trdem disku ali prostor v pomnilniku za podporo uporabnikom, ki dostopajo do virov po omrežju, tem uporabnikom pravimo oddaljeni uporabniki (angl. remote user).
Varnost
V računalniškem omrežju pomeni varnost ustvariti geslo na viru, na primer na določenem imeniku, ki je v skupni rabi v omrežju. Vsi omrežni uporabniki vsak z vsakim nastavijo svojo varnost in viri, ki so v skupni rabi, se lahko nahajajo na vseh računalnikih in ne samo na centralnem računalniku; pravzaprav je centraliziran nadzor zelo težko vzpostaviti. Ta varnostna luknja je zelo velikega pomena v omrežni varnosti, saj določeni uporabniki ne poskrbijo dovolj za varnost in lahko druge uporabnike v omrežju. Če je varnost potrebna, je strežniško omrežje boljša odločitev.

Implementacija

V običajnih omrežjih vsak z vsakim so naslednje ugodnosti:

Omrežja vsak z vsakim so dobra izbira v naslednjih situacijah:

Administracija

Omrežna administrativna dela vsebujejo:

V tipičnem omrežju vsak z vsakim ni nihče administrator celotnega omrežja. Namesto tega je vsak uporabnik administrator na svojem računalniku.

Zaključek

vprašanjanja v pisni obliki vprašanjanja vprašanje

V omrežjih vsak z vsakim ima vsaka postaja vlogo strežnika in odjemalca. V takšnih omrežjih, ki so namenjena malim skupinam ljudi, lahko sak da svoja sredstva (strojno in programsko opremo) v skupno rabo. Varnost v takšnih omrežjih je vprašljiva, centralizirana administracija pa ni zagotovljena.

Sofinaciranje projekta in pravice

Izvedbo projekta je omogoèilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.