| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
 |
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
|
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
V tej učni vsebini boste spoznali:
MySQL je odprtokodni sistem za upravljanje zbirk podatkov. Zbirka podatkov je strukturirana zbirka podatkov. Lahko je karkoli od preprostega nakupovalnega seznama do slikovne galerije ali ogromna količina informacij v mreži podjetja. Za dodajanje in obdelavo podatkov v zbirki podatkov potrebujemo sistem za upravljanje zbirk podatkov, kot je strežnik My SQL.
MySQL je relacijski podatkovni upravljalni sistem. Relacijska podatkovna zbirka shrani podatke v ločenih tabelah in ne v enem velikem hranilniku. To povečuje hitrost in fleksibilnost. SQL v MySQL pomeni kratico za "Structured Query Language". SQL je najbolj uporabljen standardiziran jezik, ki se ga uporablja za dostop do zbirk podatkov in je določen s standardom ANSI/ISO SQL. S tandard SQL se je razvijal od 1986 in danes obstaja več različic. Izraz "standard SQL" uporabljamo za poimenovanje trenutne različice standarda SQL v nekem časovnem obdobju.
Programska oprema MySQL je odprtokodna (Open Source). To pomeni, da ima vsak možnost dostopa do programske opreme in jo lahko priredi. Vsakdo lahko prenese MySQL z interneta in ga uporablja, ne da bi moral za to kaj plačati. Če želite, lahko preučite izvorno kodo in jo spremenite, da ustreza vašim potrebam. Programska oprema MySQL uporablja licenco GPL (GNU General Public License), http://www.fsf.otg/licenses/ s katero določi, kaj lahko in česa ne smete početi s programom v različnih situacijah. Če vam GPL ne ustreza ali želite v kodo MySQL vstaviti v komercialno aplikacijo, lahko kupite komercialno licenčno različico MySQL.
MySQL je v lasti in sponzoriran s strani Švedskega podjetja SQL AB, ki drži licenco nad večino kode. To je na primer v nasprotju z licenco, ki ga ima Apache, ki je v javni lasti in ga vzdržuje internetna skupnost in avtorske pravice pripadajo posameznim avtorjem. Podjetje vzdržuje razvoj, podporo trženju in vzdrževanju sistemov, če imate ustrezno licencirano programsko opremo MySQL in vzdržuje stike z ljudmi, ki po celotnem svetu skrbijo za razvoj programske opreme.
Sistem MySQL deluje v načinu odjemalec-strežnik. Podatkovna programska oprema MySQL je sistem odjemalec-strežnik, ki je sestavljen iz strežnika SQL, ki podpira različne odjemalske programe in knjižnice, administrativna orodja in velik razpon aplikacijskih programskih vmesnikov. Na voljo je velika količina dodatne programske opreme za MySQL.
Začelo se je z namenom uporabe mSQL. Po nekaj preskusih, pa so ugotovili, da mSQL ni dovolj hiter ali prilagodljiv za večje potrebe. Zato so razvili nov vmesnik za podatkovno zbirko SQL s skoraj enakim uporabniškim vmesnikom kot ga je imel mSQL. Ta vmesnik je bil zasnovan tako, da dovoljuje tretji kodi, ki je bila napisana za uporabo z mSQL, da se lahko prenese na uporabo z MySQL.
Naslednji seznam opisuje nekatere pomembne lastnosti podatkovne programske opreme MySQL.
Programski vmesnik dovoljuje programiranje v velikem številu programskih jezikov, ki omogočajo povezavo z jezikom SQL, kot so na primer C, C++, C, Borland Delphi, Eiffel, Smalltalk, Java, Lisp, Perl, PHP, Python, Ruby, REALbasic, FreeBasic, and Tcl. Programski vmesnik sodeluje z ASP, Coldfusion. MySQL je verjetno najbolj popularna med skrbniki spletnih strežnikov. Pogosto se uporablja v kombinaciji z drugimi tehnologijami in se skriva pod kraticami kot so LAMP, MAMP in WAMP (Linux/Mac/WindowsApacheMySQLPHP/Perl/Python). Veliko popularnost mu je prinesla dobra povezava z jezikom za aktivne spletne strani PHP. Tudi večina priročnikov za PHP je povezana z MySQL, kar lahko preverite na primer na Amazonu. Za administriranje zbirke podatkov MySQL se uporablja orodje v ukaznem pozivniku (ukaza: mysql and mysqladmin). Obstajajo pa tudi grafični vmesniki, kot so na primer MySQL Administrator in MySQL Query Browser. Zelo popularna alternativa je tudi vmesnik, ki je napisan v programskem jeziku PHP kot prosto spletno programsko orodje phpMyAdmin.
MySQL deluje na mnogih platformah kot so AIX, BSD, FreeBSD, HPUX, GNU/Linux, Mac OS X, NetBSD, Novell NetWare, OpenBSD, OS/2 Warp, QNX, SGI IRIX, Solaris, SunOS, SCO OpenServer, SCO UnixWare, Tru64, OpenVMS in večini različic Windows.
Naslednje značilnosti najdemo pri MySQL, ne pa tudi pri nekaterih ostalih relacijskih sistemih za upravljanje zbirk podatkov. Vsebuje različne spominske stroje (MyISAM, Merge, InnoDB, BDB, Memory/heap, Cluster, Federated, Archive, CSV, Blackhole), ki dovoljujejo izbiro tistega, ki je najučinkovitejši v dani situaciji.
Standardni je priporočljiv za večino uporabnikov, vključuje spominski stroj InnoDB . Maksimalni ima največ dodatkov. Zajema dodatke, ki niso bili 100% testirani in niso priporočljivi za splošno uporabo, MySQLDebug z dodanimi debug informacijami, ki niso potrebne za uporabo proizvoda.
MySQL AB ponuja podporo samemu sebi, vključno s 30 minutnim odzivnim časom, z ekipo, ki ima neposreden dostop do razvojne ekipe, če pride do potrebe po reševanju problemov. V prihodnosti bodo operaterji na voljo za pomoč na mnogih kanalih IRC. Člani omrežja MySQL uživajo dostop do programov, ki so namenjeni za določene sisteme. Omrežje vzdržuje mnoge stopnje članstva, ki temeljijo na pomembnosti odziva.
Tako MySQL strežniški programi kot odjemalske knjižnice so distribuirani pod dvojnimi licencami. Uporabniki izberejo licenco GNU, ki jo je MySQL razširil z licenco FLOSS. Dovoljuje programsko licenciranje pod odprtokodnimi licencami, ki niso kompatibilne z GPL. Nekateri uporabniki so samostojno nadaljevali z razvijanjem zgodnejših verzij odjemalskih knjižnic, ki so bile distribuirane pod manj strogo LGPL. Kritike o MySQL
Zgodnje verzije MySQL so vsebovale standardni relacijski podatkovni upravlalsku sistem, in še zdajšnje verzije imajo določene napake, ki se nanašajo na le-tega. To je vodilo številne strokovnjake, da so kritizirali MySQL. Bolj racionalni teoretiki kot npr. Chris Date, Fabian Pascal, E.F. Codd, Hugh Darwenin njihovi somišljeniki so se tako pritoževali, da ker je produkt padel na mnogih od 12-ih Coddovih zakonov, ne more biti obravnavan racionalno. Veliko začetnega kritiziranje se je nato poleglo z novejšimi različicami. Druge kritike, vključujejo razlikovanje SQL standardom na ravni obravnavanja NULL in privzetih vrednosti. Nadzor nad datumi, dovoljuje shranjevanje datuma za zadnjim dnem v mesecu z manj kot 31 dni, in aritmetične operacije so ranljive pri prestopih letih ...
Zgodnejše različice priročnika MySQL vključujejo zahteve, da so manjkajoče značilnosti ne le neuporabne, temveč tudi nevarne. Uporabniki smo varnejši brez njih. Sekcija "Reasons NOT to use Foreign Keys constraints" svetuje uporabniku, da je edina uporabna rešitev dovoliti odjemalcu, da oriše odnose med tabelami.
Ko je bila izdana beta različica MySQL marca 2005, je David Axmark, sopodpornik MySQL dejal: "Ljudje so kritizirali MySQL odkar se je projekt začel, sedaj že 10 let popravljamo napake kritiziranja." 13. Oktobra 2005 je bila izdana verzija 5.0.15, in dosegla več kot milijon prenosov v času beta rzličice. Kritike so presenetljivo dvignile zanimanje za MySQL v primerjavi z ostalimi odprtokodnimi podatkovnimi projekti s primerljivo zmogljivostjo in z ustrezno združljivostjo s standardi SQL. Program služi za svojo namembnost uporabnikom, ki želijo sprejeti programske omejitve (ki se zmanjšujejo z vsako novo verzijo), v zamenjavo za hitrost, enostavnost in hitri razvoj.
Nekateri uporabniki so kritizirali tudi način licenciranja MySQL . Nekaj odprtokodnih projektov, kot Asterisk PBX je tako zmanjšalo podporo za MySQL. Bilo tudi nekaj prerekanja glede distribucije knjižnice GPLed MySQL. To je bil največji spor z PHP, ki ni bil licenčno kompatibilen z GPL. To je bilo sicer kasneje rešeno, ko je MySQL razširil licenco z jasno možnostjo vključitve MySQL knjižnice za odjemalce v odprtokodnih projektih, ki so licencirani pod številnimi odprtokodnimi licencami, vključno z licenco PHP.
Septembra 2005 sta MySQL in SCO sklenila partnerstvo za certifikacijo, marketing, prodajo, šolanje in posel za komercialne verzije podatkovnih zbirk za SCO novi OpenServer 6 za sistem Unix. SCO se je tožil na številnih procesi proti Linux–u. Različni uslužbenci MySQL so izrazili, da je podjetje predano uporabnikom, ki lahko sami izbirajo svoj operacijski sistem, ter da bo podjetje rešilo vse spore glede licenciranja in podpore podobnih odprtokodnih podatkovnih zbirk.
Oktobra 2005 je Oracle Corporation izdal InnoBase Oy, finsko podjetje, ki je razvilo InnoDB spominski stroj, ki dovoljuje MySQL da razvije in zagotovi večjo funkcionalnost. Izdaja za medije, ki jo je podal Oracle, je omenjala pogodbo, ki naredi produkt zmožen posodabljati MySQL AB, v prihodnosti. Med uporabniško konferenco MySQL aprila 2006, je MySQL izdal za medije potrditev, da sta se z Innobase Oy dogovorila o večletnem licenčnem sporazumu. Februarja 2006 je Oracle pridobil Sleepycat Software, razvojnike od Barkeley DB in druge spominske stroje, ki jih uporablja MySQL.
Izraziti uporabniki po navedbi Wikipedie so:
BLA bla BlA bLA BLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLABLA bla BlA bLA
Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.