e-gradiva | HTML | CSS | JavaScript | Načrtovanje | |||||
![]() |
|||||||||
SERŠ Maribor | Iskanje |
Obiskovalci doživljajo ali bolje rečeno uporabljajo internetne strani na dva različna načina in sicer:
Tvoja pričakovanja oziroma predvidevanja, kako bodo uporabniki uporabljali tvojo internetno stran, so tvoje glavno vodilo k temu, kako boš internetno stran oblikoval. Dokumenti, ki se berejo, ko je uporabnik še povezan na internet, bi morali biti strnjena (samo najpomembnejši podatki), z skrbno izbrano grafiko, ki primerno sovpada s tekstom. Na dokumentih, ki pa bodo najverjetneje služili za tiskanje in kasnejšo uporabo, pa upoštevaj standardno širino internetne strani (da uporabnik nima težav s tiskanjem in da niso preozki).
Vsaka spletna stran bi morala vsebovati naslov, avtorja, datum popravka, informacijo o avtorskih pravicah in povezavo na domačo stran. Spletne strani so pogosto hranjene na disk ali tiskane in je brez dodatni informacij težko ugotoviti, kje se dokument začne, zato si internetno stran omisli kot nekakšen časopisni izrezek v katerem nikoli ne pozabi podati informacij, ki so potrebne da uporabnik razbere, natančno podan vir iz katerega si črpal podatke.
Ne pretiravaj s stilom na svoji internetni strani in bodi pazljiv, ko izbiraš grafične elemente, s katerimi "okrašuješ" svoj dokument HTML. Najbolj primerno uporabljena grafika je tista, ki se uporabniku zdi kot samoumevna posledica konteksta in pristopa, ki si ga uporabil.
Na vseh spletnih straneh v celotnem spletišču je pomembno, da se ohranja izgled . V takem spletišču se uporabnik ne bo izgubil, ne bo izgubil občutka nad prostorom. Dokaj hitro pojavi težava, če videza oziroma oblike povezav, ki se nanašajo na starševsko stran, ne ohranimo. V takih spletniščih, še zlasti v takih z veliko vsebine, se uporabnik kar hitro izgubi ali ne ve kje bi našel kakšen podatek ali kje se nahaja.
Nevpadljive barve, ki jih najdemo v naravi, so najboljša izbira za ozadja katerihkoli spletnih strani ali manjših elementov (tabela, povezave...). Izogibaj se primarnih barv z močnim pigmentom (kot recimo živo rdeča), razen takrat, ko hočeš del vsebine poudariti, pa še takrat bodi previden.
Grafični dodatki kot na primer ikone, vodoravne črte, ozadja in druge vizualne označbe imajo svojo dobro stran in velikokrat internetno stran zelo poživijo. Vendar pazi, ko premišljuješ in se odločaš, kaj bi izbral. V glavi imej, da jih boš uporabil kar seda varčno in se s tam izognil površnosti in zmedenosti. Orodja, ki se uporabljajo za grafično poudarjanje, bi se morala uporabljati le malo, vendar doseči maksimalen učinek. Prekomerno uporabljanje grafičnih poudarkov privede do tako imenovanega efekta "božičnega drevesa", kjer je vse kričeče in ni nič poudarjeno (ker je poudarjen celoten dokument HTML ).
Vsak brskalnik interpretira HTML in CSS malce drugače. Tabele, obrazci in pozicioniranje ter poravnava elementov deluje malce različno v vsakem operacijskem sistemu in v vsakem brskalniku, še posebej če računamo različne verzije. Te komaj opazne razlike večinoma lahko prezremo. Toda, ko je potrebna velika natančnost, nas te razlike lahko izredno presenetijo. Nikoli ne zaupajte katerikoli implementaciji HTML, CSS, JavaScript, Java, ali vtičnikom dokler niste videli rezultata v resničnem omrežju ter v vsakem operacijskem sistemu in v vsakem brskalniku. Ne verjemite specifikacijam izdelovalcev brskalnikov, ti vedno trdijo, da oni najbolje podpirajo standarde. Obstajajo napake, ki so značilne za točno določen brskalnik v točno določenem operacijskem sistemu.
www.webstyleguide.com © P. J. Lynch, S. Horton : SERŠ Maribor : 2004 : prevod Rok Kožuh