e-gradiva				HTML	CSS	JavaScript	Načrtovanje
						SERŠ Maribor		Iskanje	Primeri

Dinamični HTML

Ni še dolgo od tega, ko je bilo potrebno za izdelavo spletnih strani razumevanje nekaj HTML (Hypertext Markup Languge) in nekaj osnovnega vedenja o grafiki. če ste pričeli tedaj, ste bili eden izmed prvič tisoč spletnih oblikovalcev. Ah, bili so stari dobri časi - pred petimi leti. Nato so vsi pričeli izdelovati spletne strani. Kdor je obvladal FrontPage ali Netscape Navigator Gold ali kakšen drug program, je bil že oblikovalec. Toda zahtevnost se je premaknila navzgor. Internet je postal velik POSEL. Podjetja zahtevajo od oblikovalcev vse več, toda HTML je še vedno le bedna kopija namiznega oblikovanja. Kar HTML lahko loči od namiznega založništva pa so dinamične strani.

Sam "klasični" HTML je odlična rešitev za izdelavo statičnih strani, ki bi jih lahko spreminjali na strežniški ali na odjemalski strani.

Dinamični HTML ni nova različica HTML, ampak je samo razširitev klasičnega HTML. Je nova tehnologija, ki je sestavljena iz novih prejšnih tehnoplogij. Med seboj povezuje tri posamezna programska orodja: slogovne predloge, DOM in skriptni jezik (npr. JavaScript). Dovoljuje pošiljanje večplastnih informacij uporabniku, ki je povezan s strežnikom. Uporabnik vidi najprej samo le del celotne informacije, pozneje razkrije drugi del, šele na odziv na uporabnikovega dejanja, vendar vse to ne zahteva vnovične vzpostavitve povezave s strežnikom.

Dinamični HTML lahko ustvarite tudi s tehnologijami kot so XML, Java, ActiveX. Java in ActiveX sta narejena kot vsadka v spletne strani in ne sodelujeta z brskalnikom. Preden boste izdelali komponente Java ali ActiveX se boste znašli tudi pred resnim programerskim izzivom. JavaScript sodeluje z brskalnikom in je lažji za programiranje, žal pa ima nekaj manj možnosti za izdelavo kompleksnih projektov. XML ima široke možnoste za obdelavo podatkov in pri tem lahko uporabljamo tudi JavaScript. Je pa zaradi večje zapletenosti težji za učenje kot HTML (ne sam jezik pač pa DTD, scheme, slogovne predloge...).

Uvod v Java Script

JavaScript je predmetno orientiran programski jezik, ki se uporablja za izračunavanje in rokovanje z objekti na uporabniški strani. JavaScript sam po sebi ni uporaben- vanj ne moremo vnašati podatkov in nam jih tudi ne vrača. Sodelovati mora z predmeti na uporabniški strani in njihovimi lastnostni in postopki. JavaScript omogoča integracijo dokumentov HTML, spletnih komponent (Java, ActiveX...) in komponent plug-in tako, da postanejo spletne strani dinamične.

JavaScript je primer predmetno orientiranega skriptnega jezika, ki se izvaja na uporabniški strani komunikacije s spletnim strežnikom. Namenjen za izračunavanje in rokovanje z predmeti v brskalniku. Sam po sebi tako ni uporaben, potrebuje torej aplikacijo, znotraj katere se nahaja. Uporablja se na širokem področju:

• upravljanje z okni in okvirji
• meniji
• predstavitev besedila in slik
• upravljanje z zgodovino in s povezavami
• delo s piškotki (cookies)
• oblikovanja integriranih uporabniških vmesnikov
• preverjanja vnesenih podatkov
• pošiljanjem podatkov
• časovnim nadzorom

Programer, ki je prepričan, da je to jezik za majhne dodatke za spletne strani, jezika v resnici sploh ne pozna. JavaScript zna zelo dobro sodelovati z jezikom HTML in sedaj tudi z XML. V končni fazi pa postaja tudi zelo pomemben jezik tudi na strežniški strani, kjer uporabljamo tehnologije HTML, CSS in XML. Preden začnete programirati, pa se morate naučiti dobro HTML, CSS, DOM. Marsikdo je prepričan, da za HTML obstajajo že dobri programi za pisanje kode v grafičnem načinu (npr. Macromedia Dreamweaver in Microsoft FrontPage). Toda če želite izkoristiti vse prednosti JavaScript in DOM, ne gre brez pisanja izvorne kode v tekstovnem načinu.

Ena izmed najrazširjeneših implementacij JavaScript je ponujena kot del Netscapeovega nabora orodij za internet. Netscape Navigator je na odjemalski in Netscape Server na strežniški strani. Tehnologoja LiveWire omogoča na strežniški strani uporabo zunanje podatkovne zbirke.

Pogled v preteklost

Izvajanje skript na uporabniški strani se je začelo z implementacijo JavaScript v 2. različico Netscapovega Navigatorja. Spletne strani so izgledale "pametne". Najprej je bilo mogoče spreminjati samo vrednosti v obrazcih (Forms). Resnični dinamični učinki so se začeli uveljavljati z uvedbo plasti (Layers). Plast je bila neviden okvir stalne velikosti, ki mu je bilo mogoče zamenjati vsebino.

Prava dinamičnost spletnih strani se je pričela šele s prihodom Internet Explorerja četrte generacije. Dovoljeno je bilo spreminjati, dodajati in odvzemati lastnosti kateremukoli elementu. Podoba strani se je samodejno takoj spremenila. V tem času so se pojavile tudi slogovne predloge (CSS), ki so odprle nove možnosti za spreminjanje lastnosti elementom spletnih strani. Žal so smeri razvoja IE in NN šle ločeno. Delno je bilo temu krivo pomanjkanje odgovornih organizacij za standardizacijo spletnih standardov.

V 6. različici svojih brskalnikov se Internet Explorer in Netscape Navigator zbližujeta in upoštevata priporočila World Wide Web Consortium (W3C). Vendar pa je ločena prehojena pot (predvsem v 4. generaciji) pustila posledice.

in v sedanjost

Obstaja precej tehnologij, ki so spremenile izvirno podobo svetovnega spleta. Po nekaj napisanega besedila, so se v spletu pojavile še slikice. Danes uporabnik ni več zadovoljen, če na ekranu prebere napis "Dobro jutro" ali "Dober večer". Želi seznam dogodkov preteklega dne, animacijo slik s pasje razstave ali stanje na borzah.

Zahtevamo vse več (preveč?). Da bi zadovoljili uporabnike spleta zato potrebujemo:

• hitre povezave med strežnikom in odjemalcem
• najnovejše različice operacijskih sistemov (Windows, Linux, MacOS)
• najboljši brskalnik (Internet Explorer, Netscape Navigator, Opera ali katerega drugega)
• zmogljiv spletni strežnik
• tehnologijo za izdelavo dinamičnih strani

 Gor     e-gradiva     JavaScript     HTML

SERŠ Maribor : Strokovna gimnazija : 2003 : Rok Prejac