e-gradiva          SERŠ Maribor O projektu Besednjak
  logotip  
Osnove |  Skladi |  Topologije |  Mediji |  Pristopne |  LAN |  Omrežni |  Transportni |  Povezovanje |  Varnost |  Storitve |  Varnost |  Sistemi |  Strežniki

Omrežja

Omrežja

Deli omrežij

Vsak z vsakim

Strežniška

Primerjava

Po velikosti

Prenos

Multipleksiranje

Strežniška omrežja

V tej učni vsebini boste spoznali:

Strežniško omrežje
Strežniško omrežje

Ponovimo! Strežniki so računalniki, ki dajo v skupno rabo svoje vire za vse uporabnike v omrežju. Pomembno v tej definiciji je da, lahko samo strežniki dajo svoje vire v skuno rabo in da jo dajo v skupno rabo vsem odjemalcem.

Dokument z besedilom PDF

V okolju z več kot 10 uporabniki bi bilo omrežje vsak z vsakim brez pomena. Zato ima večina omrežj strežnik. Namenski strežnik deluje samo kot strežnik in se ne uporablja kot odjemalec ali delovna postaja. Strežniki so označeni kot namenski, ker niso odjemalci in zato ker so optimizirani, da hitro ustrežejo odjemalcem in poskrbijo za potrebno varnost datotek in imenikov. Strežniška omrežja so postala standardni model omrežj.

Komunikacija med računalnikoma
Komunikacija med računalnikoma

animacija

V strežniških omrežjih ne moreta med seboj komunicirati katerakoli sistema. Komunicirata lahko samo strežnik in odjemalec. Dva odjemalca potrebujeta za medsebojno komunikacijo posrednika – strežnik.

Ko omrežja naraščajo (število priključenih računalnikov v omrežje, fizična razdalja med njimi in naraščajoč promet med njimi), je potreben več kot samo en strežnik.

Specializirani strežniki

Strežniški podjetja IBM
Strežniki podjetja IBM, Avtor Pryzmat Roman Milert  Brezplačno Prepovedana predelava in nadaljna uporaba

Strežniki morajo opravljati različna in kompleksna opravila. Strežniki za velika omrežja so postali specializirani, da lahko zadovoljijo potrebe posameznih uporabnikov. Sledijo primeri različnih tipov strežnikov vključenih v velika omrežja.

Datotečni in tiskalniški strežniki
Datotečni in tiskalniški strežniki omogočajo uporabnikom dostop do datotek in tiskalnikov. Na primer, če uporabljate aplikacije za delo z besedilom, se te aplikacije zaganjajo na vašem računalniku. Dokument, ki je shranjen na datotečnem ali tiskalniškem strežniku, lahko naložite v pomnilnik računalnika in ga nato lokalno urejate. Datotečni in tiskalniški strežniki se torej uporabljajo za shranjevanje podatkov.
Aplikacijski strežniki
Aplikacijski strežniki so odgovorni za strežniško stran v aplikacijah odjemalec/strežnik, kot tudi podatke, ki so dosegljivi za odjemalce. Na primer, strežniki shranjujejo goro podatkov, ki je organizirana tako, da lažje dobimo te podatke. Aplikacijski strežnik se razlikuje od datotečnega in tiskalniškega strežnika po tem, da datotečni in tiskalniški strežniki naložijo podatke na računalnik, aplikacijski strežniki pa sami izvedejo operacije, tako ostane baza podatkov na strežniku in se odjemalcu se pošlje samo rezultat zahteve.
E–poštni in faksirni strežniki
E–poštni strežniki delujejo kot aplikacijski strežniki, ker so ločene strežniške in odjemalske aplikacije. Odjemalec selektivno naloži podatke s strežnika. Faksirni strežniki upravljajo s faksirnim prometom v omrežju in upravljajo s skupno rabo enega ali več faks modemov.
Domenski strežniki
Specializirani strežniki
Specializirani strežniki
Domenski strežniki omogočajo uporabnikom, da varno shranjujejo in lokalizirajo informacije v omrežju. Uporabniki so razdeljeni v logične skupine, ki dovoljujejo uporabnikom dostop do določenih virov v omrežju.
Načrtovanje specializiranih strežnikov postane pomembno pri naraščajočih omrežjih. Načrtovalec mora upoštevati možnost naraščanja omrežja tako, da omrežje ne bo moteno, če pride do menjave strežnikov.

Vloga programske opreme v strežniških omrežjih

Strežnik in operacijski sistem delujeta skupaj kot celota. Ni pomembno, kako močan je lahko strežnik, brez operacijskega sistema nič ne koristi. Določeni operacijski sistemi so narejeni tako, da iztisnejo najboljše iz strojne opreme strežnika.

Prednosti strežniškega omrežja

Čeprav ga je težje namestiti, konfigurirati, in upravljati ima strežniško omrežje več prednosti pred omrežji vsak z vsakim.

Skupna raba virov
Strežniki so načrtovani zato, da omogočajo dostop do mnogih datotek in tiskalnikov in pri tem zagotavljajo ustrezno varnost. Podatki v strežniku, ki jih le–ta da v skupno rabo, so centralno upravljani in bolje nadzorovani. Ker so dokumenti v skupni rabi centralizirano locirani, jih lahko lažje najdemo in z njimi oskrbujemo posamezne računalnike.
Varnost
streznisko
En administrator upravlja z omrežno varnostjo
Varnost je primarni razlog za odločitev za strežniško omrežje. V strežniškem omrežju, en administrator skrbi za varnost celotnega omrežja in določa pravila za vsakega uporabnika v omrežju. Slika prikazuje skrb za varnost v omrežju.
Varnostne kopije
Varnostne kopije se lahko ustvarijo večkrat na dan, enkrat na mesec, pač odvisno od pomembnosti podatkov. Strežniške varnostne kopije, se lahko naredijo avtomatično, tudi če se strežnik nahaja na drugih delih omrežja.
Redundanca
Poleg uporabe varnostnih kopij se uporabljajo tudi redundantni sistemi. Podatki na enem strežniku se kopirajo na drugega in tam tudi ostanejo. Tudi če se karkoli zgodi primarni hrambi datotek, se lahko uporabi varnostna kopija in podatki se lahko obnovijo.
Število uporabnikov v omrežju
Strežniško omrežje lahko vsebuje tisoče uporabnikov. Takšen tip omrežja bi bilo nemogoče upravljati, če bi bilo to omrežje vsak z vsakim, ampak določeni programi omogočajo delo s strežniškimi omrežji pri tako velikem številu.
Strojna oprema
Računalniki odjemalcev imajo manjše strojne zahteve, saj ne potrebujejo dodatnega pomnilnika in trdih diskov, za strežniške namene.

Strežniška omrežja so dobra izbira:

Zaključek

vprašanjanja v pisni obliki vprašanjanja vprašanje

Strežniška omrežja so najboljša rešitev za delitev mnogih virov (strojna in programska oprema). Za nadzor nad omrežjem skrbi usposobljena oseba in varnost v omrežju je moč zagotoviti. Število in vrsta strežnikov sta odvisna od potreb. Pogosta so tudi mešana omrežja, ki izkoriščajo lastnosti strežniških omrežij in omrežij vsak z vsakim.

Sofinaciranje projekta in pravice

Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.