| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
 |
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
|
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
V tej učni vsebini boste spoznali:
Javno telefonsko omrežje (angl. public switched telephone network) je sopomenka za stare telefonske storitve (angl. plain old telephone service, POTS). To je standardni zvočni telefonski sistem, ki ga najdemo po vsem svetu in ga lahko uporabljamo z asinhronim modemom in z njim oddajamo podatke po raznih računalnikih na raznih lokacijah. Običajni PSTN uporablja bakreni parični kabel, ki ga uporablja večina omrežij in priključke RJ–11, ki so podobni priključkom RJ–45, ki so uporabljeni na računalniških omrežnih kablih, le da imajo RJ–11 štiri električne kontakte namesto običajnih osem. PSTN vodi do centralnega omrežja v telefonski centrali, kateri lahko klic preusmeri na katerikoli telefon po svetu.
Da lahko podatke iz računalnika pošiljamo po tej poti je potrebno digitalni zapis spremeniti v analognega, da ga lahko telefonsko omrežje prenese. Pretvorba se opravi v napravi imenovani modulator/demodulator, ki je znana kot modem. Modem je naprava, ki omogoča računalnikom komunicirati prek telefonske linije. Modem prevzame digitalni signal iz računalnika ga pretvori v analogni in ga pošlje skozi PSTN. Na drugi strani PSTN modem opravi obratno pretvorbo in konča prenos podatkov na drugi računalnik.
Na sloju podatkovne povezave modem uporablja za komunikacijo s PSTN protokol, imenovan point to point (PPP). Nekateri računalniki pa še vedno uporabljajo serijski linijski internetni protokol (SLIP).
Telefonsko omrežje je bilo ustvarjeno za zvočne prenose in ne podatkovne. Zaradi tega so ti pretoki zelo počasni in dosegajo največje hitrosti do 56kb/s (nestisnjeni podatki). Kvaliteta prenosov je tudi zelo odvisna od lokacije in kvalitete kabla. Ko modemi zaznajo napako, začnejo počasneje delovati in omejiti prenose, to je razlog zakaj se hitrosti prenosov modemov tako spreminjajo.
Če je med računalnikoma prevelika razdalja, da bi jih povezali z običajnim omrežnim kablom, lahko modem omogoči komuniciranje med njima. V omrežnim okolju, modemi služijo kot način komuniciranja med omrežjem ali za povezavo z svetom izven omrežja.
Digitalni signali proti analognemu valovanju
Modemi ne morejo enostavno vzpostaviti povezave preko telefonske parice, ker računalniki komunicirajo preko digitalnih elektronskih pulzov (elektronskih signalov), telefonska linija lahko deluje samo z analognimi signali (zvok).
V računalništvu je pojem digitalni signal je sinonim za dvojiški signal, ki ima lahko samo vrednosti 0 ali 1. Analogni signal pa je krivulja, ki predstavlja neskončno zalogo vrednosti.
Modem pretvarja digitalne signale
Modem pri pošiljanju preoblikuje računalnikove digitalne signale v analogne signale in jih v tej obliki pošlje po telefonski liniji. Modem pri sprejemanju spremeni prihajajoče analogne signale nazaj v digitalne. Z drugimi besedami, pri pošiljanju modem spremeni digitalni signal v analognega in pri sprejemanju stori obratno.
Modemi so znani kot oprema za komuniciranje podatkov (DCE) in si delijo naslednje karakteristike:
interni modem
Modemi so dostopni kot notranja ali zunanja strojna oprema. Notranji modemi so vgrajeni v dodatno razširitveno režo ali so integrirani na matični plošči.
Zunanji modem, povezan z računalnikom
Zunanji modem je majhna škatlica povezana z računalnikom s serijskim kablom (RS-269) ali v novejšem času USB. Povezava poteka od računalniškega serijskega (ali USB) vhoda do modemovega kabla za dostop do računalnika. Modem uporablja kabel s konektorjem RJ–11 za dostop do omrežja.
Obstajajo industrijski standardi za vsako lokalno omrežje, in modem tu ni izjema. Standardi so potrebni zato, da modemi enega proizvajalca lahko komunicirajo z modemom drugega proizvajalca. Naslednji odlomek razlaga najpogostejše standarde za modeme.
Prvi modemi so uporabljali lastne protokole za pretvorbo analognega signala v digitalnega ter obratno, kaj je pomenilo, da sta si dva, ki sta želela izmenjavati podatke iz enega računalnika na drugega posedovati enak modem. V zgodnjih 1980–tih, je podjetje pod imenom Hayes Microcomputer Products, Inc. razvilo modem imenovan Hayes Smartmodem TM. Imenovali so ga pametnega, ker je lahko avtomatsko poklical številko preko telefona, ki je bil določen. Pametni modem je postal standard po katerem so primerjali ostale modeme. Ker je večina družb podpirala standarde Hayers, so skoraj vsi modemi LAN lahko komunicirali med seboj.
Od poznih 1980-tih dalje mednarodna telekomunikacijska unija (ITU) razvija standarde za modeme – specifikacije za komunikacijo, kompresijo ter zaznavanje napak za modemske pretvorbe signalov. Danes praktično vsi modemi omogočajo uporabo ogromnih količin protokolov. Trenutni industrijski standard je V.90 ki definira 56–kilobajtni pretok, ki ga omogoča večina modemov.
Faksirni modem US Robotics
Na začetku se je hitrost modema merila v b/s ali z enoto, imenovano baud. Večina ljudi je mislila, da gre za isti enoti.
Baud je merska enota, ki pove koliko bitov podatkov prenesenih preko telefonske linije v časovni enoti (sekundi). Prihaja iz imena francoskega podjetja z imenom Jean–Maurice–Emile Baudot. Hitrost prenosa je bila v začetku 1980-tih enaka prenašalni hitrosti modemov. V tem času je bilo 300 baudov enako 300 b/s. Toda komunikacijski inženirji so se naučili stisniti in kodirati podatke tako, da vsak zvočni signal lahko zdaj nosi več kot le en bit podatka. To pomeni, da je b/s lahko več kot je baudov. Na primer, modem, ki modulira 28.800 baudov, lahko v resnici pošlje 115.200 b/s.
Modemi omogočajo računalnikom komunikacijo preko klicne telefonske linije. Modemi pretvorijo digitalni računalniški signal v obliko analognega zvočnega signala, ki ga lahko prenaša telefonsko omrežje. Mednarodna telekomunikacijska unija (ITU) razvija standarde za modeme.
Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.