e-gradiva						SERŠ Maribor		O projektu	Besednjak
Osnove |  Skladi |  Topologije |  Mediji |  Pristopne |  LAN |  Omrežni |  Transportni |  Povezovanje |  Varnost |  Storitve |  Varnost |  Sistemi |  Strežniki

Transportni sloj

TCP

UDP

Sejni sloj

Prehod

Transportni sloj

Transportni sloj, nudi dodatno povezavo pod sejnim slojem. Transportni sloj zagotovi zanesljivost prenosa. Paketi so dostavljeni brez napak, v pravilnem zaporedju, brez izgub ali podvajanja in po ugodni ceni. Na pošiljateljevem računalniku ta sloj razvrsti sporočila, dolga sporočila deli na več paketkov in zbere manjše paketke v en paket. Ta proces zagotovi, da so paketi uspešno preneseni preko omrežja. Na sprejemnem računalniku transportni sloj odpre paket, ponovno sestavi originalno sporočilo in pošlje potrdilo, da je bilo sporočilo sprejeto. Če prispe podvojen paket, ga ta sloj prepozna in ga zavrže.

Transportni sloj nudi kontrolo pretoka, išče napake in odpravlja probleme povezane s prenosom in sprejemom paketov. Transmission Control Protocol (TCP) in Sequenced Packet Exchange (SPX) sta primera protokolov na transportnem sloju.

S potrjevanjem se doseže zanesljivost povezave

Transportni sloj uporabljamo za prenos podatkov in je dopolnjevanje storitvam, ki jih nudi omrežni sloj. To je vidno v primeru TCP/IP. Ti protokoli vključujejo TCP, ki poganja transportni sloj, ter IP, ki se uporablja v omrežnem sloju. Večina protokolnih skladov zagotavlja dva ali več protokolov na transportnem sloju, ki zagotavlja različne povezovalne storitve. Alternativa TCP je UDP. Protokolni sklad IPX zagotavlja izbiro na transportni plastni med protokoloma NCP (NetWare Core Protocol) in SPX (Sequenced Packed Exchange).

Na 4. sloju prevladujejo povezavni protokoli

Razlika med protokoli v transportni plasti nekega protokolnega sklada je, da nekateri zagotavljajo povezavne in nekateri nepovezavne storitve. Povezavno orientiran protokol je takrat, če komunikacijska sistema pred izmenjavo sporočil vzpostavita povezavo. To zagotavlja, da so sistemi vedno aktivni in pripravljeni za zamenjavo sporočil. TCP je primer je povezavno orientiranega protokola. Če uporabimo spletni brskalnik za povezavo na želeni spletni strežnik, brskalnik in strežnik najprej vzpostavita povezavo. Samo, če je povezava vzpostavljena, lahko brskalnik prenaša podatke z želenega spletnega naslova. Ko je prenašanje datotek končano, sistem prekine povezavo.

Povezavno orientirani protokol zagotavlja dodatne storitve, kot je potrjevanje prejetih paketov, kontrolo pretoka, zaznavanje in odpravljanje napak pri prenosu. Sistem v splošnem uporabi to vrsto protokolov za prenos relativno velike količine informacij. Te storitve zagotavljajo verodostojno prenašanje datotek. Povezovano orientirani protokoli so zanesljivi, saj se potrjuje prejetje paketa brez napak. Slabost tega protokola pa je, da potrjevanje povzroča dodaten promet v omrežju. Še dodaten promet pa je potreben za vzpostavitev in porušitev povezave. S pomočjo povezavnih storitev lahko zagotovimo v zanesljiv prenos podatkov po nezanesljivem omrežju.

Nepovezavni protokol je tisti, ki ne vzpostavi predhodne povezave med dvema končnima sistemoma pred prenosom podatkov. Pošiljatelj preprosto pošlje podatke proti ciljnemu naslovu, ne da bi vedel, ali je končni sistem pripravljen sprejeti podatke ali sploh obstaja. Sistemi v splošnem uporabljajo nepovezavne protokole, kot je na primer UDP za hiter prenos malih količin podatkov.

Povezavni in nepovezavni protokoli niso omejeni na transportni sloj. Na omrežnem sloju so običajno nepovezavni protokoli, saj je zanesljivost prenosa naloga transportnega sloja.

Zaključek

Transportni sloj zagotovi zanesljivost prenosa. Na sloju podatkovne povezave samo ugotavljajo ali je paket prišel nepoškodovan, šele transportni sloj pa zahteva ponovno pošiljanje podatka. V internetu je protokol, ki zagotavlja zanesljiv prenos podatkov povezavni protokol TCP. Možen je pa tudi nezanesljiv prenos (ki pa je hitrejši) z nepovezavnimi protokoli, v internetu je to UDP.