e-gradiva				HTML	CSS	JavaScript	Načrtovanje
						SERŠ Maribor		Iskanje	Primeri

Skriptni jeziki

Kaj so skriptni jeziki

V pisanju programov lahko v zadnjih petnajstih letih opazimo bistvene spremembe - prihaja do prehoda od programiranja v sistemskih programskih jezikih k programiranju v skriptnih programskih jezikih.

Skriptni jeziki so namenjeni drugačnim nalogam, kot so tiste, za katere uporabljamo sistemske programske jezike. Z njimi želimo predvsem povezati že obstoječe komponente, ki pa so ponavadi narejene v enem izmed sistemskih programskih jezikov.

Obe vrsti programskih jezikov obstajata vzporedno in sta komplementarni (zasledimo ju na skoraj vseh računalniških platformah že v šestdesetih letih), vendar lahko spremljamo večanje pomembnosti vloge skriptnih jezikov, ki se dogaja v zadnjem času, predvsem po razmahu uporabe grafičnih uporabniških vmesnikov, komponentnih arhitektur in interneta. Ne gre pa niti zanemariti dejstva, da se je tudi kakovost samih skriptnih programskih jezikov zelo povečala. Programiranje v skriptnih jezikih se od "navadnega" programiranja razlikuje v pomembnem dejstvu, da skriptni jeziki predvidevajo, da že obstaja množica uporabnih komponent, ki jih nato lahko uporabimo v lastnih programih. Na tak način lahko razširimo uporabnost komponent in jih uporabimo tudi za namene, za katere prvotno niso bile predvidene. Kot primer lahko navedem skripte napisane v raznih UNIX lupinah.

Druga pomembna razlika je, da skriptni jeziki ne uporabljajo tipov, kot jih uporabljajo sistemski programski jeziki - eni spremenljivki lahko priredimo vrednosti različnih tipov. Spremenljivk ponavadi ni potrebno niti deklarirati, saj je večina skriptnih jezikov interpretiranih, tako da se prostor za spremenljivke rezervira med samim izvajanjem programa. Takšna uporaba spremenljivk povečuje ponovno uporabnost in zelo olajšuje povezovanje komponent, saj jih lahko uporabimo na načine, ki prvotno niso bili predvideni. Kljub temu, da skriptni jeziki niso strogo tipizirani, napake vseeno ne ostanejo neopažene, saj so tipi preverjeni tik preden je neka vrednost uporabljena.

Takšno preverjanje je uporabljeno, ker je večina skriptnih jezikov interpretiranih. Tako so cikli pisanja programa in preverjanja delovanja lahko krajši kot pri prevajanih jezikih. Pri takem načinu programiranja pa žal zelo trpi hitrost izvajanja programov. K sreči je uporaba skriptnih jezikov naravnana tako, da gre večina časa izvajanja za izvajanje komponent, ki jih skripti povezujejo.

Uporaba skriptnih jezikov

Skriptni jezik je programski jezik, Ki je uporabljen za rokovanje, prilagajanje in samodejno opravljanje določenih opravil v obstoječem sistemu. V mnogih sistemih je običajno že na voljo uporabniški vmesnik in skriptni jezik je mehanizem za vodenje uporabnosti programa. V tem sistemu obstaja množica predmetov, ko dopolnjujejo sposobnost skriptnega jezika. Skriptne jezike uporabljajo profesionalci in občani programerji.

Z uporabo skriptnih jezikov si lahko zelo olajšamo in pospešimo delo pri razvoju nekaterih aplikacij. Zasluga za to gre tudi nenehnim izboljšavam, ki so jih bili deležni skriptni jeziki. Da pa je prišlo tudi do velikih izboljšav pri hitrosti izvajanja programov, ki so napisani v skriptnih jezikih, je tudi zasluga vse hitrejše strojne opreme. Skriptni jeziki se danes uporabljajo predvsem pri:

• Grafičnih uporabniških vmesnikih: Grafični uporabniški vmesniki so se razširili ob začetku devetdesetih let. Cilj takšnega vmesnika ni zagotavljanje novih funkcionalnosti, ampak čim učinkovitejše povezovanje elementov grafičnega uporabniškega vmesnika z internimi funkcijami raznih aplikacij.
• Internetu: Internet je pravzaprav le veliko orodje za povezovanje aplikacij - z njim neposredno ne nastajajo informacije ampak nam omogoča enostaven dostop do množice raznih podatkov in aplikacij. Idealno orodje, ki omogoča čim lažjo povezavo vseh obstoječih komponent, je skriptni jezik.
• Uporabi komponent: Komponente, ki jih kreiramo s pomočjo sistemskih programskih jezikov, najlažje povežemo s pomočjo skriptnih orodij.
• Nedeljskih programerjih: Z množično uporabo računalnikov je tudi vse več ljudi želelo včasih kaj spremeniti pri aplikaciji, ki so jo uporabljali. Tudi vse več aplikacij je podpiralo vsaj neko obliko skriptnega programiranja. Tako si danes lahko skoraj vsakdo napiše kakšen makro v najljubši preglednici ali urejevalniku besedil.

 Gor     e-gradiva     JavaScript      Različice   DOM 

SERŠ Maribor : Strokovna gimnazija : 2003 : Boštjan Budja