| e-gradiva | Sistemi | Motorola | Omrežja | ||||||
 |
|||||||||
| SERŠ Maribor | |||||||||
Glavni pomnilnik imenujemo tudi notranji, primarni ali hitri pomnilnik. Če bi lahko pogledali v pomnilnik računalnika, bi ugotovili, da je v njem vse zelo lepo urejeno. Notranji pomnilnik je namreč zelo podoben veliki omari s predali. Vsak predal ima svoj naslov, v njem pa je shranjen samo en podatek. Ko želi računalnik uporabiti kakšen podatek, mora najprej poznati naslov predala v katerem je podatek. Nato pogleda v predal in v njem shranjeni podatek uporabi. V pomnilniku hrani računalnik celoten niz ukazov, ki jih mora izvesti za rešitev problema, navodila, kako naj posamezni ukaz izpelje, podatke, ki jih pri tem potrebuje in rezultat reševanja. Notranji pomnilnik služi za izvajanje programov in se nahaja tako na osnovni plošči kot tudi na dodatnih pomnilniških karticah. Notranji pomnilnik je tisti pomnilnik, ki je potreben za pa pravilno delovanje računalnika in ga ni mogoče zamenjati z alternativnimi. Na vsebino teh pomnilnikov končni uporabniki nimajo neposrednega vpliva, če ga pa imajo, je njihov vpliv časovno omejenalicelo nepomemben.
Ločimo dve vrsti notranjih pomnilnikov:
Pretežni del notranjega pomnilnika je tako imeniovani delovni pomnilnikali RAM. Pravimo mu tudi bralno-pisalni pomnilnik. Omogoča neposreden in hiter dostop do podatkov - od 10 - 100ns. Zgrajen je iz elektronskega vezja ki je v obliki čipa vgrajeno v računalnik. Zgrajen je iz pomnilniških celic, dekodiranega vezja in iz vhodnega in izhodnega registra, torej je sklop integriranih vezji, ki jih sestavljajo 1 - 1 GB čipi. V novejših računalnikih je velikost modulov glavnega pomnilnika pri računalnikih tudi višji. RAM deluje na principu ažurnih (hitrih) podatkov, to je zamenjave podatkov v pomnilniških celicah. V primeru, da je potrebno zapisati neko informacijo v delovni pomnilnik, sprejme le-ta naslov celice v dekodirno vezje, besedo s podatkom pa v vhodni register in v kontrolni signal "zapiši". Dekodirno vezje poveže naslovljeno celico z vhodnim registrom pomnilnika, notranji signal pa sproži zapisbesede s podatkom v tocelico. Nov podatek zamenja informacijo, ki jebila doslej shranjena vcelici s tem naslovom. Vsebina drugih pomnilniških enot pa ostane nespremenjena.
V primeru, da je potrebno iz pomnilnika prebrati informacijo, sprejme pomnilnik naslov celice in kontrolni signal "preberi". Dekodirno vezje poveže naslovljeno celico z izhodnim registrom nato pa se po ukazu "preberi" prepiše izbrane celice v register. Sama operacija nima razdiralnega učinka, zato se vsebina izbraneali druge celice ne spremeni.bralno pisalni pomnilnik RAM potrebuje določen čas, da najprej priključi naslovljeno celico na register in za tem prenese informacijo iz registra v celico ali obratno. Ta pomnilniški čas imenujemo čas pomnilniškega ciklusa.
Naloga bralno-pisalnega pomnilnika je:
RAM imenujemo tudi hitri pomnilnik. Podatek v delovnem pomnilniku se ohrani le, če se njegov zapis večkrat v sekundi obnovi. Ker poteka obnavljanje z električnimi impulzi, se vsi podatki v njem izgubijo kadar zmanjka električne napetosti. Torej tudi, ko računalnik izklopimo. Čebi imel računalnik podatke shranjene le v delovnem pomnilniku,bi morali ob naslednjem vklopu računalnika vanj ponovno vnesti vsa navodila, slike,besedila in druge podatke. Zatobi potrebovali kar nekaj časa, če nam nebi kdo prej znova izklopil elektrike. Prvi osebni računalnik je imel 640kb delovnega pomnilnika, danes pa je njegova običajna velikost neprimerno večja.
Lastnosti RAM pomnilnika:
Ko je računalnik izklopljen, je delovni pomnilnik "prazen". Če bi računalnik lahko bral podatke le iz njega, nebi ob vklopu mogel nikjer prebrati, kako naj začne, kako naj prebere podatke iz vhodnih enot, kako naj izvede ukaze in drugo. Lahko bi le nekoristno premetaval ničle in enice. Da ni tako, je v računalniku bralni pomnilnik ROM. V bralnem pomnilniku so trajno shranjena navodila za zagon računalnika - zagonski programi. Ker teh podatkov med uporabo ne spreminjamo, jih vanj zapišejo že med postopkom obdelave - shranjena so v integriranem vezju. Računalnik jih lahko prebere, spreminjati pa jih ne more. Informacija je uskladiščena na pomnilniškem čipu in mikroprocesor ima dostop do nje.
Bralni pomnilnik prav zaradi tega imenujemo prav zaradi tega stalni pomnilnik in je sestavljen iz polja pomnilniškihcelic, dekodirnega vezja in iz izhodnega registra. Nima pa vhodnega registra, zato deluje samo po načelu "preberi". V ROM so lahko zapisani različni programi. Tako imamo na nivoju osebnih računalnikov v tem pomnilniku zapisan osnovni program za delovanje računalnika - BIOS. Ob vsakem zagonu računalnika se njegovi ukazi izvršijo avtomatsko.
Vsem računalniškim zagonskim programom so skupne naslednje naloge:
Gor
Sistemi
Motorola 68XX
Nazaj
Naprej 
SERŠ Maribor, Strokovna gimnazija, leto: 2004/05, avtor: Niko Fajfar