| e-gradiva | Sistemi | Motorola | Omrežja | ||||||
 |
|||||||||
| SERŠ Maribor | |||||||||
Čas dostopa je odvisen od fizikalnih lastnosti pomnilniškega medija in od opravljenega načina dostopa (naključni dostop, zaporedni način dostopa, krožni način dostopa in direktni način dostopa) . Običajno je definiran kot čas, ki preteče od trenutka, ko je zahtevana informacija prisotna na izhodu pomnilnika, oziroma do trenutka, ko informacija na vhodu pomnilnika ni več potrebna.
Lahko se zgodi, da čas dostopa ni enak za vse naslove in da se s časom spreminja do istega naslova. Vendar je to možno le pri pomnilniški hierarhiji, ki je s strani centralno procesne enote videti kot običajen glavni pomnilnik, a z že zgoraj omenjenima posebnostima.
Vsakič, ko beremo oziroma vpisujemo informacije v pomnilniško lokacijo, dostopamo do pomnilnika. Vsebino pomnilnika spreminjamo s pomočjo centralno procesne enote, saj ima le ta ključna komponenta možnost dostopa do pomnilniških lokacij in sploh do pomnilnika. CPE ima neposreden dostop do vsakega pomnilnika, a neposreden dostop ima izključno samo do pomnilnika, ne pa tudi do podatkov, ki so v njem. Posreden dostop pomeni, da sta pomnilnik in centralno procesna enota povezana izključno le z vodili.
Pomembna lastnost pomnilnika je način podajanja pomnilniške besede do katere se želi dostopati. Pri navadnem dostopu preko pomnilniškega naslova govorimo o navadnih pomnilnikih. Vsaka beseda ima svoj nespremenljiv naslov. Če govorimo o pomnilnikih, ki nimajo naslovov, dostop do njih poteka preko vsebine besede, pravimo asociativni pomnilniki.
Za zmogljivost računalnika je zelo pomembno, da se iz glavnega pomnilnika v CPE ali iz CPE v glavni pomnilnik prenese čim večja količina informacij v čim krajšem času. Zato pot med CPE in glavnim pomnilnikom imenujemo ozko grlo računalnika, ponavadi pa govorimo o von Neumannovem ozkem grlu. Eden od načinov, da razširimo to pot (ozko grlo) , je da glavni pomnilnik razdelimo v dva dela. In sicer na ukazni pomnilnik (med pomnilnikom in CPE prehajajo oz. se izmenjujejo ukazi), in operandni pomnilnik (med pomnilnikom in CPE prehajajo operandi). Razširitev grla na tak način imenujemo Harvardska arhitektura.
Glede na to, kako bo CPE dostopala do pomnilnika, kar je odvisno predvsem od tega, katere operacije hočemo izvajati, kakšne ukaze pošljemo do CPE in seveda tudi od vrste pomnilnika. Ločimo različne načine dostopa, vendar jih v splošnih načelih delimo samo naključne in zaporedne.
Delovanje naključnega dostopa
Naključni dostop je eden izmed osnovnih načinov dostopa. Kadar pravima, da centralno procesna enota izmenjuje podatke z glavnim pomnilnikom, ni pomembno, v kakšnem zaporedju so naslovi zapisani, saj je čas dostopa v vsakem primeru enak. Torej je glavna lastnost oziroma pravilo, da je čas dostopa je KONSTANTA.
Delovanje zaporednega dostopa
Drugi od osnovnih načinov dostopa je zaporedni. Tega srečamo predvsem pri magnetnih trakovnih. Čas dostopa je konstanta, kar pomeni, da ni odvisen od drugih dejavnikov. Vendar ima eno zelo veliko pomanjkljivost. Namreč, Če je trak postavljen pravilno sistemi delujejo popolnoma brez napak, če pa ni postavljen pravilno pa se lahko zgodi, da se časi dostopa močno razlikujejo. Takšni pomnilniki so na primer magnetni trakovi in pomikalni registri.
Delovanje krožnega dostopa
Pri krožnem načinu dostopa (ki pa se v računalništvu pojavlja redkeje, kot pa prva dva), pa gre za povsem običajno zanko. Ukazi se izvršujejo v neskončnost, dokler ga nekdo oz. nekaj (drug program) ne prekine. Krožni način dostopa si lahko predstavljamo kot magnetni trak, ki je zlepljen v zanko.
Direktni način dostopa srečamo pri magnetnih diskih, ki podatkeberejo s pomočno premičnih glav, ki lebdijo nad diski (trdi diski). Ker so podatki zapisani v kolobarjih in razdeljeni v sektorje je čas dostopa do njih razmeroma kratek. Previjanje pri nosilcih te kategorije ni potrebno.
Gor
Sistemi
Motorola 68XX
Hierarhija
Glavni pomnilnik 
SERŠ Maribor, Strokovna gimnazija, leto: 2004, avtor: Damjan Žmavc