| e-gradiva | HTML | CSS | JavaScript | Načrtovanje | |||||
![]() |
|||||||||
| SERŠ Maribor | Iskanje | Primeri | |||||||
Največ aritmetike JavaScript se pojavi v priredilnih stavkih, npr:
var result=2+2.
Za zahtevnejšo uporabo pa ima JavaScript kot dodatek k tipičnim aritmetičnim operacijam svoj predmet Math (z velikim M). JavaScript ima mnogo matematičnih zmogljivosti, večinoma več kot so matematične sposobnosti večine piscev skriptov.
Predmet Math prinaša s seboj nekaj lastnosti (katere se obnašajo kot konstante nekaterih drugih jezikov) in mnogo postopkov (katere se obnašajo kot matematične funkcije nekaterih drugih jezikov). Način kako uporabljamo predmet Math v stavkih je enak, kot če bi uporabili katerikoli drugi predmet JavaScript: kreiramo zvezo katera se začenja z imenom predmeta Math, stavkom in imenom lastnosti ali načina, ki se uporabi:
Math.lastnost Math.postopek ([parameter] [,parameter])
Statične lastnosti postopkov vrnejo vgrajene vrednosti (kot npr. Π).
Ker te lastnosti izrazov vrnejo njihove konstantne vrednosti, se lahko uporabijo v ustreznem računskem izrazu. Zgled je izračun obsega kroga, čigar polmer je spremenljivka r:
obseg = 2 * r * Math.PI
Razred Math je abstrakten razred, kar pomeni, da ne moremo ustvariti nobenega predmeta tega razreda. Vse lastnosti in postopki so statični. Razred Math vsebuje lastnosti in postopke, ki so v pomoč pri računanju.
Predmet je vgrajen v JavaScript. Njegove lastnosti on postopki so dosegljivi brez klicanja konstruktorja. Statične lastnosti se uporabljajo za matematične konstante, postopki pa za klicanje matimatičnih funkcij.
Morda najbolj pogoste napake, ki se pojavljajo s temi lastnostmi, so posledice neuporabe velikih črk v imenu predmeta Math in v postopkih.
ELN10LN2LOG2ELOG10EPISQRT1_2SQRT2abs(x)sqrt(x)exp(x)ex, kjer je e osnova naravnega logaritma.log(x)-Infinity, v primeru negativnega argumenta pa NaN. IE v obeh primerih vrne sporočilo o napaki.pow(x, y)xy.min(...)→ primermax(...)→ primerrandom()→ primerceil(x)→ primerfloor(x)→ primerround(x)y.5, vrne večjega (y+1).
→ primer
→ primer
sin(x)cos(x)tan(x)asin(x)acos(x)atan(x)atan2(y, x)SERŠ Maribor : Strokovna gimnazija : 2004 : Danijel Mom