e-gradiva				HTML	CSS	JavaScript	Načrtovanje
						SERŠ Maribor		Iskanje	Primeri

Svetovni splet

Splet (World Wide Web, WWW) je danes ena izmed najbolj uporabljenih uslug, ki jih omogoča Internet. Omogoča nam posredovanje informacij, komuniciranje, prenaša video posnetke, omogoča igranje iger.

Svetovni splet je množica strežnikov, na katerih se nahajajo razne datoteke in brskalnikov, ki lahko dobijo podatke s strežnikov. WWW je leta 1989 iznašel Tim Bernes-Lee. Njegov namen je bil olajšati komunikacijo med znanstveniki. To se je zgodilo v Conseil Européen pour la Recherche Nucléaire (CERN), v Evropskem centru za jedrske raziskave s sedežem v Ženevi.

Za mnoge je Internet brskalnik, ki ga imajo nameščenega v svojem računalniku. A on je le uporabnikovo okno, ki omogoča dostop do raznih servisov in aplikacij širom po svetu. Najznamenitejši je Netscapov navigator, v zadnjem času pa se največ uporablja Microsoftov Internet Explorer. Majhen delež še zavzema Opera in še manjšega ostali brskalniki. Vsi so nasledniki Mosaic, ki ga je razvil Marc Andreesen iz NCSA (univerza Ilinois), ki je prvi razvil grafični vmesnik (graphical user interface, GUI).

Današnji brskalniki so razširili Mosaicove grafične sposobnosti in multimedijske možnosti z raznimi programskimi jeziki (Java, JavaScript) in raznimi vsadki (Flash, RealVideo). Tako vam je omogočen dinamičen prikaz vsebine strani. Slabost teh tehnologij pa je, da ne boste dobili nobenih informacij, če na svojem računalniku ne boste namestili določenih dodatkov za brskalnike.

Da je sploh mogoče pregledovanje spletnih dokumentov, so potrebni strežniki. Strežniki omogočajo dostop do strani, ki jih uporabniki zahtevajo. Omogočajo tudi dinamično izgradnjo spletnih strani z raznimi tehnologijami (JavaScript Server, ASP, PHP).

Da lahko sploh poteka komunikacija med strežniki in odjemalci je potreben protokol. Protokolni sklad, ki omogoča povezovanje računalniških omrežij v Internet, se imenuje TCP/IP. Najbolj uporabljena protokola sta TCP (Transmission Control Protocol) in IP (Internet Protocol), po katerm je dobilo tudi ime omrežje za povezovanje omrežij. Internet omogoča povezovanje računalniških omrežij po celem svetu (ni pa edino svetovno omrežje). Za prenos spletnih strani se uporablja protokol HTTP (HyperText Transfer Protocol).

XML

XML so razvili za pomnjenje, prenos in izmenjavo podatkov. Ni namenjen prikazu podatkov.

XML lahko loči podatke od HTML

Z XML lahko pomnimo podatke izven HTML dokumentov v posebnih XML datotekah. Tako se lahko pri pripravi HTML datotek osredotočimo na izgled prikazanih podatkov in pri tem ne skrbimo, kako bi morebitne spremembe podatkov vplivale na naš HTML.

XML podatke lahko pomnimo tudi znotraj HTML strani kot "podatkovne otoke". Pri tem se pri pripravi HTML še vedno lahko posvetimo le oblikovanju in prikazu podatkov.

XML uporabljamo za izmenjavo podatkov

Z XML lahko podatke izmenjujemo med nezdružljivimi sistemi.

V realnem svetu imajo računalniški sistemi in podatkovne baze pogosto nezdružljivimi formate. Posebno težavna je izmenjava podatkov med takimi sistemi na Internetu.

Pretvorba podatkov v XML zelo poenostavi to kompleksnost in take podatke lahko uporabljajo različne vrste aplikacij. Ne pozabimo, da so XML v bistvu navadne tekstovne datoteke, kar stvar še olajša.

Uporaba XML za pomnjenje podatkov

XML lahko uporabljamo za pomnjenje podatkov v datotekah ali celo podatkovnih bazah. Programske aplikacije lahko predvidijo vnos ali zapis takih podatkov.

XML lahko uporabimo za tvorbo novih jezikov

Pravijo, da je XML mati WAP in WML. Slednji (Wireless Markup Language) uporabljajo za uporabo mobilnih naprav na Internetu. Ta jezik je bil na primer napisan v XML.

HTML

HTML se je razvil iz SGML. HTML je označevalni jezik za prikaz spletnih strani. Za prikaz besedila uporablja čisto navadne tekstovne datoteke (pravimo jim tudi ASCII). V datotekah imamo poleg besedila še posebne oznake - značke (angl. tag), ki določajo kako bo besedilo prikazano. Primer za naslov:

<h1>NASLOV</h1>

Nekatere značke se uporabljajo za označevanje dokumenta, nekatere za naslove, nekatere za slike in za to kar je značilno za spletne dokumente - hiperpovezave.

Elementi HTML imajo uvodno in zaključno značko. Značke so vedno pisane v lomljenih oklepajih (< in >). Začetna značka ima obliko <xxx>, zaključna pa </xxx>, kjer mora biti xxx seveda enak. Nekateri elementi ne zahtevajo nobenega zapisa med uvodno in zaključno značko. Takim elementom pravimo odprti in jih lahko pišemo v obliki <xxx />. Črto lahko narišemo:

<hr />

Nekatere značke imajo tudi določene lastnosti. Sliki lahko določimo njen izvor in napis, ki se bo pojavil, če prikazovanje slik ni mogoče ali je onemogočeno:

<img src="slika.jpg" alt="Moja slika" />

V zadnjem času skrbi za razvoj HTML W3C. Trenutna različica HTML ima oznako XHTML 1.1. HTML se zadnje čase bolj malo spreminja, kar je tudi prav. Spremembe v prikazovanju so se preselile v modulacijo HTML in v slogovne predloge.

W3 pa Že pripravlja novo razliČico standarda HTML in sicer XHTML 2.

Slogovne predloge (CSS)

Pred uvedbo slogovnih predlog v dokumente HTML, so imeli oblikovalci spletni strani omejene možnosti za predstavitev spletnih strani. Lahko so na primer določili velikost naslova, niso pa mu mogli določiti obrobe.

Stline predloge (Style Sheets) določajo kako se bo vsebina prikazala na strani. V klasičnem HTML se je to določalo v samem dokumentu. Povezava med HTML in slogovnimi predlogami je preko imen oznak ter posebnih indikatorjev oznak, ki določajo določeno podmnožico elementov (npr. id in class). W3C je standardiziral CSS (Cascade Style Sheet) in danes CSS Level 1 in CSS-P (CSS-Positioning) podpirata Tako Netscape Navigator kot tudi Internet Explorer. Zadnja različica je sicer CSS Level 2, vendar vseh njenih možnosti ne omogočata niti Netscape Navigator kot tudi ne Internet Explorer. Vsak izmed njiju ima pa še nekaj svojih posebnosti, ki niso po standardu (npr. filtri pri Internet Explorer).

Netscape Navigator podpira tudi JSS (JavaScript Style Sheet), vendar jih ni sprejela nobena organizacija za standardizacijo. Tudi ostali brskalniki ne podpirajo JSS. Ker Netscape Navigator podpira CSS približno tako dobro kot Internet Explorer (bo lastnih zagotovilih precej bolje), raje uporabljajte CSS.

In kaj ima JavaScript s CSS? S pomočjo DOM in JavaScript se lastnosti CSS in s tem dokumenta HTML lahko spreminjajo. Predvsem z uporabo plasti (element <div> in pozicioniranje) lahko dosežemo v v dokumentu uporabne učinke.

Dodatki

V zadnjem času se je razvilo precej zunanjih aplikacij, ki omogočajo predvsem prikaz zvoka in videa. Kot dodatek se uporabljajo RealVideo, QuickTime, Flash. Kadar datoteka HTML naleti v svoji sestavi na datoteko določenega tipa, pokliče izbrano aplikacijo, ki se uporablja za prikaz te datoteke. Seveda je to aplikacijo potrebno imeti nameščeno na računalniku.

 Gor     e-gradiva     JavaScript      Uvod   Zgodovina 

SERŠ Maribor : Strokovna gimnazija : 2003 : Boštjan Budja