Težko je natanko reči, kdaj je Prešeren zložil prve sonete. Glede na zapiske lahko sklepamo, da je prve sonete zasnoval in zložil šele v letu 1830. V tem času je namreč študiral svetovno literaturo, predvsem pa italijansko in špansko poezijo. Največ se je o zunanji in notranji zgradbi te oblike poučil pri italijanskem liriku Petrarci. Sicer pa je največjemu slovenskemu romantiku sonet izredno ustrezal. Poleg zajetnega števila sonetov je Prešernu uspel tudi sonetni venec, najbolj zahtevna pesniška oblika, sestavljena iz 15 sonetov. Svoj Sonetni venec je posvetil svoji ljubezni Primicovi Jull'ji. Za slovensko literarno zgodovino predstavlja najvišji izraz slovenske duše in duha. Poleg ljubezenskih sonetov pa imajo v Prešernovi poeziji posebno mesto tudi satirični soneti, ki se oblikujejo zlasti po jasnosti in kritični izraznosti.

Faksimile Prešernovega Sonetnega venca

Sonet je lirska pesniška oblika, ki že stoletja velja za eno najzahtevnejših in najbolj cenjenih. Sam termin sonet izvira iz provansalske besede "sonet" in italijanske "sonetto" in  pomeni kratko zvenečo pesem (tudi mali zven, prim. Boris A. Novak). V svojih 14 verzih bralce in poslušalce preseneča s strogo določeno zgradbo in ritmom.

Poznamo več vrst sonetov. Tako imenovani italijanski sonet se je, kot že samo ime pove, razvil v Italiji iz provansalske viteške lirike, vrhunec pa je dosegel v 13. in 14. stoletju.  Med ključne sonetiste, kot s etudi imenujejo pisci sonetov, v Italiji sodita Dante Alighieri in Petrarca. Za italijanski sonet je značilna tako vsebinska kot oblikovna dvodelnost. Prvi dve kitici imata po štiri verze in se imenujeta kvartini, drugi dve sta trivrstičnici in se imenujeta tercini. Vsebinsko kvartini razvijeta temo, tercini pa predstavljata sklep in sporočilo soneta. Tudi rima je točno določena. V kvartinah je oklepajoča, v tercinah pa prestopna ali verižna. Poleg tega je za italijanski sonet značilna jambska stopica (U-). Vsak verz tako vsebuje 11-zložni italijanski (laški) verz.

Poleg italijanskega poznamo tudi angleški sonet, ki so ga pisali angleški renesančni pesniki. Med njimi je najbolj znan William Shakespeare. Angleški sonet ima pa tri kvartine in zaključni distih ali dvostišje, skupno število verzov pa je enako. Rima, značilna za angleški sonet, je a-b-a-b/c-d-c-d/e-f-e-f/g-g. Verzi prav tako kot pri italijanskem sonetu vsebujejo jamsko stopico.

Poznamo tudi druge primere sonetov, med tiste, ki jih boš spoznal v osnovni šoli, in sicer v 9. razredu, pa sodi še sonet z odmevom. Če bi rad izvedel kaj več o njem, pa pokukajte v berilo za 9. razred.

Viri: Boris A. Novak: Oblike sveta;
http://en.wikipedia.org/wiki/Sonnet