Slovar slovenskega knjižnega jezika

balon

                                                               balovina

balon -a m (o) 1. s plinom napolnjena okrogla naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo: meteorološki, opazovalni, stratosferski, vodljivi balon; polet z balonom // otroška igrača take oblike: napihniti balon 2. velika trebušasta steklenica: opleteni baloni slivovke * elektr. balon steklena bučka žarnice; med. gumijast balon balonasta priprava za vbrizgavanje ali pihanje; voj. zaporni baloni za oviro nizko napadajočim letalom

balonar -ja m (o) šport. športnik, ki leta z
balonom: balonarja sta se dvignila tisoč metrov / društvo balonarjev

balonast -a -o prid. (o) podoben balonu:
balonasti rokavi

balonček -čka m (o) manjšalnica od balon:
spustiti meteorološki balonček / cel grozd
pisanih balončkov; pren. ta izjava je bila poskusni balonček francoske diplomacija

balonet -a m (e) aer. z lahkim plinom napolnjen manjši balon v notranjosti večjega

balonski -a -o prid. (o) nanašajoč se na balon: balonski polet / balonska svila gosta impregnirana tkanina / balonski plašč plašč iz balonske svile * avt. balonska pnevmatikapnevmatikaz nizkim notranjim tlakom

balot -a m (o) agr. za transport pripravljena vreča, navadno s hmeljem: nalagati bale in balote; balot hmelja

balotaža -e ž (a) glasovanje s kroglicami, zlasti kadar noben od kandidatov ni dobil zadostne večine

balovina in balovina -e ž (i; a) bot. trava kraških pašnikov z dolgimi resami v cvetih; bodalica