FRANCE PREŠEREN

Povzetek o romantiki lahko tudi poslušaš.

 

France Prešeren je ustvarjal v obdobju romantike, ki se na Slovenskem začne 1830, predvsem po zaslugi Prešernove poezije, konča pa 1848 z izidom zadnjega zvezka pesniškega zbornika Krajnska čbelica.

 

Romantika je opazno zaznamovala tudi številne tuje književnosti (francosko, angleško, nemško …) v prvi polovici 19. stoletja. Prvotni pomen besede se nanaša na romantičen ali romanesken, ta pa na izraz roman. Romantično je prvotno pomenilo “tako kot v romanih”, kar so razumeli kot prispodobo za nekaj domišljijsko lepega, nestvarnega, izmišljenega in čustvenega. Zato so po letu 1800 s tem pojmom imenovali dela, ki niso bila več strogo razumska, razsvetljujoča, poučna, temveč so hotela biti svoboden izraz domišljije, notranje lepote, hotenja, čustvovanja in predstav. Glavna književna vrednota je postala lepota - ne le čutna, ampak predvsem duhovna.
Podlaga romantike je bil nov tip osebnosti, romantični človek, ki je notranje lep, plemenit, bogat, poln čustev in zanosa, predvsem pa zmožen estetske ustvarjalnosti. Z družbo je v sporu, ker ta s svojo ureditvijo, zakoni in navadami ne ustreza romantični lepoti, temveč jo omejuje in zatira. Vsebinski temelj romantike - razkol med stvarnostjo in idealom se mu zdi nepremagljiv. Zaveda se, da svojega ideala ne bo nikoli dosegel, sanja o lepši prihodnosti in iz krute realnosti beži v svet čustev, narave in domišljije.

Na fotografijah sta lord Byron in Goethe.

Književne zvrsti in vrste:
Romantika se je zaradi svoje narave najlažje izrazila v izpovedni književnosti, tj. liriki - z ljubezenskimi, razpoloženjskimi pesmimi, elegijami ... Pesniki so ponovno oživljali antične in tudi nekoliko novejše pesniške oblike: sonet, gazele, glose, preproste kitične oblike. V tujih svetovnih literaturah pa so svoje mesto našli tudi pisemski oz. dnevniški romani, pisani tudi v verzih, ter zgodovinske drame.

Tuji romantiki:
Angleža George Noel Gordon Byron, John Keats, Francoz Victor Hugo, Nemca Heinrich Heine, Johann Wolfgang von Goethe, Rusa Aleksander Sergejevič Puškin, Mihail Jurjevič Lermontov