Samostalniški zaimek zamenjuje samostalnik oziroma samostalniško besedo. Zaimek za 1. osebo poimenuje govorečega, zaimek za 2. osebo poimenuje ogovorjenega, 3. oseba pa nenavzočega.
.
V poeziji lirski subjekt ogovarja tudi namišljenega sogovornika:
Rože je na vrtu plela,

pela pesemco glasno,
živo v lice zarudela,
ko je stopil on pred njo.
S katerim zaimkom je v Gregorčičevih verzih iz pesmi Njega ni poimenovan fant?
on
Sklanjajmo samostalniški zaimek on.
| ed. | |
| im. | òn |
| rod. | njêga |
| daj. | njêmu |
| tož. | njêga |
| mest. | pri njèm |
| or. | z njím |
| ed. | dv. | mn. | |
| 1. os. | jàz | mídva/mídve/médve | mí/mé |
| 2. os. | tí | vídva/vídve/védve | ví/vé |
| 3. os. | òn/ ôna/ ôno | ônadva/ônidve/ônedve | ôni/ône |
