Glagoli, pri katerih si predstavljamo dejanje, dogajanje, stanje in zaznavanje, so polnopomenski. Glagoli, pri katerih si ne predstavljamo konkretnega pomena kakor pri prej naštetih, izražajo odnos do predmetnosti in potrebujejo ob sebi dopolnila, zato jih imenujemo nepolnopomenski glagoli.

Glagolom lahko spreminjamo končnice glede na osebo (njihova končnica se imenuje osebilo). Pregibamo jih s sklanjanjem.

Preberi naslednjo šalo.

PRI SLOVENŠČINI

"Jaz ne pridem, ti ne prideš, on ne pride ... Kaj to pomeni, Mojca?" vpraša učiteljica med ponavljanjem glagolskih lastnosti.

"Da sploh nihče ne bo prišel."