Posebnosti v osnovi
Nekaterim samostalnikom II. ž. sklanjatve se osnova premenjuje tako, da izpade polglasnik (bolezen).
• bolezen – bolezni – bolezni – bolezen – (pri) bolezni – (z) boleznijo
Samostalnik kri ima v vseh sklonih razen v imenovalniku in tožilniku ednine drugačno osnovo (krv-).
• kri – krvi – krvi - kri – (pri) krvi – (s) krvjo
Pri II. ž. sklanjatvi je najpogostejši nepremični naglasni tip.
Premični je zelo redek (kopel – kopeli, zibel – zibeli); končniškega praktično ni.
Pogost je tudi mešani naglasni tip (stvar, kad, brv, gos, moč, reč …).
Množinski samostalniki II. ž. sklanjatve so: jasli, gosli, sani, oči …
Ali je napis na plakatu pravilen?
Ne. Pravilen napis bi bil: kokošje prsi.