Ločimo tri vrste prevzetih besed (glede na to, koliko so prilagojene slovenščini):
- besede, ki jih popolnoma prilagodimo slovenskemu knjižnemu jeziku (izgovarjamo, pišemo in pregibljemo po naše) so sposojenke (npr. pica);
- besede, ki so deloma prilagojene slovenščini (izgovarjamo in pregibljemo jih po naše, vendar ohranjamo tuji zapis) so tujke (npr. peugeot);
- besede, ki jih nikakor ne prilagodimo slovenskemu knjižnemu jeziku (ohranijo tuji izgovor, zapis in slovnične lastnosti) – to so citatne besede (citatne besedne zveze) (npr. first lady).
Prevzemamo občna in lastna imena (pica, džip, jazz, peugeot – Boccaccio, Kolumb, New York).
Prevzeta občna imena običajno popolnoma prilagodimo slovenskemu knjižnemu jeziku (izjema so glasbeni izrazi, znamke avtomobilov, manj rabljeni strokovni izrazi … - jazz, blues; peugeot, renault; commedia dell'arte, fin de siecle).
Prevzeta lastna imena načeloma ohranijo izvirni zapis, če jezik, iz katerega so prevzete, uporablja latinico.
Po domače tako pišemo osebna lastna imena iz grško-rimskega sveta (Plavt, Horac), imena vladarskih družin (Burboni, Habsburžani)), redka imena slavnih osebnosti (Kolumb, Galilej, Petrarka), svetniška imena (Frančišek Asiški), imena vladarjev in papežev (Marija Terezija, Janez Pavel II.). Podomačujemo tudi v slovenščino prevzeta imena in priimke: Franc, Marija, Karmen, Fuks, Štern, Popovič.
Enobesedna zemljepisna lastna imena iz jezikov z latinično pisavo pišemo po domače:
• države (Italija, Nemčija, Hrvaška);
• pokrajine (Provansa, Toskana);
• celine (Evropa);
• večje otoke in polotoke (Korzika, Jukatan)
• vode (Ren);
• gorovja (Pireneji);
• znane kraje, povezane z našo kulturno zgodovino (Pariz, Krakov);
• znane stavbe (Hradčani v Pragi).
Namesto nekaterih tujih imen imamo svoja (Dunaj, Gradec, Pulj); slovenska imena uporabljamo za kraje v zamejstvu (Trst, Celovec, Monošter).
Pri večbesednih zemljepisnih imenih prevajamo njihove občne sestavine:
• vode (npr. Niagarski slapovi);
• države (Združene države Amerike);
• pokrajine (Nova Anglija);
• otoke (Kanarsko otočje);
• polotoke (Iberski polotok);
• rte (Rt dobrega upanja);
• oblike zemeljskega površja (Skalno gorovje);
• ulice, ceste, trge, parke (42. ulica, Rdeči trg, Luksemburški park);
• stavbe (Eifflov stolp, Bela hiša).
Prevzeta stvarna lastna imena načeloma prevajamo v slovenski jezik (Božanska komedija, Vojna in mir, Dunajski filharmoniki); izjema so imena podjetij in časopisov.