Slovenske besede delimo v dve večji skupini: polnopomenske in nepolnopomenske ali slovniške.
POLNOPOMENSKE so tiste, ki nam prikličejo neko predstavo: osebo, stvar, dejanje, občutek, lastnost, kraj …
Glede na to, kaj poimenujejo, jih razdelimo v štiri skupine.
- osebe, predmete in pojme poimenujejo SAMOSTALNIŠKE BESEDE (mati)
- lastnosti, vrsto, svojino ali količino poimenujejo PRIDEVNIŠKE BESEDE (prijazen)
- dogajanje, zaznavanje, stanje ali razmerje poimenujejo GLAGOLI (govoriti)
- kraj, čas, način ali vzrok dejanja poimenujejo PRISLOVI (doma)
NEPOLNOPOMENSKE ali slovnične uporabljamo za povezovanje polnopomenskih besed v besedne zveze, stavke ali povedi.
- prostorsko, časovno, načinovno in vzročno razmerje med besedami in besednimi zvezami poimenujejo PREDLOGI (ob, na, pod, pri)
- logična razmerja med predmetnostjo (besedami, besednimi zvezami in stavki) poimenujejo VEZNIKI (in, če, ko, ali – ali)
- miselno presojo, stopnjo sporočevalčevega prepričanja, zanikanje in vpraševanje poimenujejo ČLENKI (ne, zares, le)
- sporočevalčevo doživljanje stvarnosti poimenujejo MEDMETI (uf, aha)
Ponujenim besedam poišči pravilno umestitev med besedne vrste
