= skupno ime za književne pojave po letu 1885
- obnavlja romantiko iz začetka 19. stoletja, njeno poetičnost
- s pomočjo bogatih podob, slogovnih učinkov in verzne muzikalnosti poudarja lepoto pesnikove duše, čustev, posebne občutljivosti, neposrednosti in moči …
- v ospredje postavlja človekovo notranjost, njegova občutja, domišljijske predstave in razpoloženja
- pesniki zavračajo stalne pesniške oblike in uvajajo svobodni verz, rima ni več pomembna, logično strnjene fabule ni več
|
- simbol = znak, znamenje
= smer nove romantike, ki poskuša s pomočjo vizij in simbolov odkriti za konkretnimi pojavi čutom nedostopen svet idej, globljo resničnost, ki je vsakdanji zavesti prikrita in je ni mogoče utemeljiti niti s filozofijo ali znanostjo
- črpa iz sanj, mistike, metafizike
- uporablja analogije, sugestije, asociacije, simbolična znamenja, izjemne podobe …
- simboli so velikokrat nerazumljivi, nenavadni – razume jih le ozek krog izbrancev
|
= propad, razkroj
= literarna smer ob koncu 19. st., ki je znotraj nove romantike poudarjala individualnost, čutno in čustveno življenje ter iskala zadoščenje celo v perverznih doživetjih
- v ospredju je spopad med pesnikom in vladajočo družbo, kar se odraža v kršenju pravil in norm, v uporu proti obstoječim institucijam, v revolucionarnih izjavah
- dekadent ostaja brez lastne vizije prihodnosti, živi po nagonih in intuiciji, vdaja se senzualnim občutkom … hkrati pa hrepeni po čistem in neomadeževanem življenju in se predaja sanjarjenju
- pesnike razglaša za izjemne ljudi, izbrance
- vsakdanje sovraži in odklanja, ljubi nenavadno in izumetničeno |
