pripovedne in dramatične sestavine

Anton Aškerc v Mejniku pripoveduje dramatično zgodbo, zato ima pesem pripovedne in dramatične sestavine. Opis okoliščin (kraja, časa) je kratek in skop, zaplet pa hiter in nenaden prav tako kot razplet. Martin v nočnem dogodku ni bil žrtev kakšne nadnaravne sile in ne morebitnih lastnih pogubnih strasti, čeprav je prestrašen, zato ta balada ni romantična, ampak realistična.

VRSTE BALAD (KNIKNI)

V preteklosti je bilo postavljanje mejnika poseben ljudski obred. Ko so lastniki zemlje ob prodaji odmerili njivo, travnik ali gozd in izkopali jamo za postavitev mejnika, so vanjo najprej nasuli črepinje, drobce opeke in drugo. Če bi kdo skrivaj poskušal prestaviti mejnik, bi le težko odstranil vsa ta drobna znamenja. V jamo so najprej postavili najmlajšega sina iz hiše prejšnjega lastnika. Fant si je moral dobro ogledati, kje je po novi izmeri domača in kje sosedova zemlja. V tistem trenutku mu je priletela okrog ušes krepka zaušnica, tako si je za vse čase zapomnil, kje stoji mejnik. Za uho si zapiši! – pravimo danes, kadar želimo, da bi si nekdo nekaj dobro zapomnil.
(povzeto po: Dušica Kunaver: Slovenske rečenice – Za uho si jih zapiši!)