Pesem Mejnik je zaradi turobnega vzdušja, temačnih okoliščin (temna noč, bliskanje) in skrivnostnosti s tragičnim koncem balada. Napisana je v pripovedni obliki s tretjeosebnim pripovedovalcem in vsebuje dvogovor med Martinom in Vidom. Martinov govor se na začetku razširi v monolog, s katerim samega sebe opogumlja. Menjavanje tretjeosebne pripovedi, monologa in dialoga pa v pesmi ustvarja baladno napetost in stopnjevanje.
Dogajanje v pesmi je dramatsko stopnjevano in vsebuje vse elemente klasične dramatske zgradbe.
Razporedi zgradbene sestavine v dramatski trikotnik.