Nora in Torvald živita v zakonu, ki je navidez srečen in urejen. Vendar se izkaže, da Torvald razmišlja zgolj o karieri in ugledu, družino pa ima za vzorno razkazovanje. Nora se je pripravljena žrtvovati za moževo in družinsko srečo, zato se podreja vlogi igračke. Nato pa se pojavi notar, ki začne Noro izsiljevati. Boji se za svojo službo, ker je namenjena Norini mladostni prijateljici Lindejevi, novi direktor pa ga ne mara, ker je v preteklosti ponaredil podpis.
A tudi Nora je v preteklosti ponaredila očetov podpis, da bi rešila moža, ki je nuno moral na zdravljenje. Torvaldu o tem ni nikoli povedala, temveč je bila ponosna na svojo skrivnost, ki je možu rešila življenje. Notarju je sicer redno vračala naskrivaj izposojeni denar, vendar jo on sedaj stiska zaradi ponarejenega podpisa. Ponaredila ga je, ko je oče ležal na smrtni postelji in ga ni hotela pretresti še z zadolžnico, potem pa je napisala še napačen datum. Krogstad napiše pismo Torvaldu Helmerju, s tem pa ogrozi Norin in njegov ugled v banki, in mu v njem razkrije resnico.
Nora sprva verjame, da ji bo mož odpustil, želi si, da bi bil ponosen nanjo, na njeno žrtev. Vedno bolj pa jo je strah, da bo reagiral drugače. Medtem Lindejeva Krogstada sicer prepriča, naj Nori vrne usodno zadolžnico, vendar je že prepozno. Ko Torvald izve resnico, je zgrožen, misli samo nase in svoj ugled, hvaležnosti ali ljubezni ne pozna. Ženi očita, da mu je uničila vso prihodnost. Potem dobi Nora zadolžnico po pošti. A zdaj že ve, da mora stran. Obleče se in gre v noč, vrne se v svoj rojstni kraj.