Henrik Ibsen, Strahovi
Drama Strahovi je nastala leta 1881, prvič je bila uprizorjena leta 1889 v Nemčiji in Franciji. Avtor jo je sprva naslovil »Gengangere«, v pomenu »vračati se, duhovi, strahovi …« Igra je bila razglašena za najbolj nemoralno sodobno dramo. Med takratnim meščanstvom je delo z zlagano moralo zbudilo ogorčenje in odpor, saj se je avtor poleg vprašanja evtanazije dotaknil do takrat tabuja spolni bolezni.
Osvaldovo usodo so določili zakoni dednosti; postal je žrtev nemoralnosti in bolezni lastnega očeta, gospoda Alvinga. Avtor je dokazal, da človek podeduje tudi moralna nagnjenja – dokaz za to je Alvingova nezakonska hči Regine, ki odrašča v hiši poleg gospe Alvingove, ta pa spozna, da kljub prizadevanjem na njeno moralno podobo ne more vplivati. Podedovana nemoralna kri jo namreč žene na moralno izkrivljena pota.
Kdo so osrednje dramske osebe?
