France Prešeren, HČERE SVÈT

Ljubice pod okno dragi
pride marsiktéro noč,
z deklico se pogovarjat,
dokler se napoči zor.

To je zvedel oča stari,
stari oča, sivi mož,
kregal svojo lepo hčerko,
in svaril jo je rekoč:
»Ako boš pri okni stala,
kadar mimo hodil bo,
ak ponoči govorila,
ino z njim vasvala boš,
hišo bodem ti ogradil,
zidal zid bom krog in krog,
spustil bom okoli hiše
Sultana, de lajal bo,
stari hišni bom ukazal,
de bo spavala s teboj.«

Hčerka je odgovorila
te besede mu, rekoč:
»Stari oča, oča ljubi,
ljubi oča, modri mož!
Lojtro bo za zid prinesel,
za peséta kruha kos,
hišna meni davno nosi
pisma s plačano rokó;
ako hóčte, de ne pride
več pod okno ljubi moj,
za ženico dajte dragmu,
ljubi oča, me na dom.«