1. Romantičnega junaka Črtomira primerjaj z Jevgenijem Onjeginom (poišči podobnosti in razlike).


2. Razmisli o Črtomirovi odločitvi. Ali je izdajalec? Odgovore skušaj argumnetirati.


3. Kaj je razlog za razdvojenost ljudi danes?


4. Krst pri Savici presune s predanostjo ljubljeni osebi. Razmisli, do kod sega nesebičnost v ljubezenski zvezi, kaj je pravo junaštvo. Naloga za domače delo (aktualizacija).

5. Skušaj s svojimi besedami predstaviti, kaj pravi Črtomir v teh dveh stancah (interpretacija odlomka).

ČRTOMIR
"Kak bom povrnil, Bogomila draga!
ljubezen, skrb, kar si trpela zame?
V veselji skorej mi srcé omaga,
ki v njemu tvoja ga ljubezen vname,
dokler krvi ne vteče zadnja sraga,
in groba temna noč me ne objame,
ti sužno moje bo življenje celo,
ti gospoduj čez vero, misli, delo.
Kako bi mogel tebi kaj odreči,
storiti tega ne, kar boš želela!
Al zmisli ran, ki jih Valjhuna meči
so stórili, in pšic njegovih strela,
kaj videli krvi smo v Kranji teči,
kristjanov tvojih vse preudari dela,
in mi povej, al ni črt nárbolj jezni
njih Bog, ki kličeš ga Boga ljubezni?"

6. Poišči povezavo med Črtomirom in pesnikom. Poveži ga z motom v Prešernove Poezije.


Sem dolgo upal in se bal,
slovo sem upu, strahu dal,
srce je prazno, srečno ni,
nazaj si up in strah želi.


SLOVAR

Ciril in Metod
sta bila brata iz okolice Soluna, ki sta govorila jezik, podoben praslovanščini, ki ga danes imenujemo stara cerkvena slovanščina. V naše kraje sta prišla v 9. stoletju na željo moravskega kneza Rastislava, da bi pokristjanjevala Slovence. V ta namen sta si izmislila pisavo glagolico (iz besede glagolati – govoriti), v kateri sta zapisala osnovne verske nauke krščanstva. Opismenila sta prve Slovence. Njuni učenci so si izmislili pisavo cirilico, ki so jo tako poimenovali Cirilu na čast.
Živa
je v slovanski mitologiji boginja življenja. Predstavljali so jo v sedečem stanju, na glavi je ponavadi imela okras, ki je spominjal na Sončeve žarke, bila je ogrnjena z lahkim plaščem, golih prsi in ramen. V levi roki je držala klasje žita, v desni pa nekakšno sadje podobno jabolku.
Valjhun
karantanski knez

 

VIRI


1. Janko Kos, Svet književnosti, Založba Obzorja, Maribor, 2001
2. Blanka Erhatič et al., Na koncu stezic, Založba Rokus, Ljubljana, 2003
3. Jana Kvas, Potovanje besed 3, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1998
4. Dragica Debeljak, Književnost 2, Radovljica, 1998
5. Vladimira Korošec, Stezice do besedne umetnosti 2, Založba Rokus, Ljubljana, 2000
6. Janko Kos, Pregled slovenskega slovstva, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1980
7. Vinko Cuderman et al., Branja 2, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 2001
8. Matjaž Kmecl, Mala literarna teorija, Založba DDU Univerzum, Ljubljana, 1983
9. Silva Trdina, Besedna umetnost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1958

www.sl.wikipedia.org

avtor