KRST

Kratka obnova

Črtomir stoji ob Bohinjskem jezeru in si očita krivdo za smrt prijateljev. Obupan je, pokonci ga drži le še misel na Bogomilo. Spomni se Blejskega otoka , kjer jo je spoznal in sta bila srečna, dokler niso kristjani vdrli v naše kraje in se je odpravil v boj. Razmišlja že o samomoru, a ga pri življenju obdrži želja, da bi še enkrat videl svojo drago. Nenadoma privesla mimo ribič in ga povabi s seboj. Odpelje ga k slapu Savice, kjer ga naslednji dan preseneti Bogomila s krščanskim duhovnikom. Izve, da se je pokristjanila, nato pa ga celo prosi, naj to stori tudi on. Črtomir je ne razume, nato pa mu Bogomila pove, da verjame, da ga je Bog obdržal pri življenju, saj se mu je zaobljubila v primeru, da njen ljubi ostane živ. Vključi se tudi duhovnik, ki pove, da prinaša mir, Valjhuna pa obtoži, da je ravnal svojevoljno. Črtomir se res pusti krstiti in nato celo sam postane glasnik »prave« vere.

Bohinjsko jezero

Krst ima lirske, epske in dramske sestavine. Prvi del je bolj liričen, saj začne s Črtomirovim razmišljanjem o samomoru zaradi očitka, da je popeljal prijatelje v smrt, sam pa je ostal živ. Sledi retrospekcija (pogled v preteklost), ko se spominja, kako je spoznal Bogomilo. Ta del ima lirske in epske, izpovedne in pripovedne sestavine. Zadnji del pa je zasnovan v obliki pogovora, dialoga, med Bogomilo, Črtomirom in duhovnikom, ta del je dramatski. Ker se dogajanje prenese iz zunanjega opisa v Črtomirovo notranjost, se je Prešeren odločil za daljšo kitično obliko. Izbral je stanco, osemvrstično kitico, ta del obsega 53 stanc. Verz je tudi tu laški enajsterec. Ta kitica omogoča bolj umirjeno pripovedovanje z refleksivnimi (razmišljujočimi) premori.

Blejsko jezero z otočkom