France Prešeren, Krst pri Savici

Sveta Ciril in Metod

Krst pri Savici je Prešeren podnaslovil kot povest v verzih, snov zanjo je vzel iz slovenske zgodovine, iz časa pokristjanjevanja, ki pa ni potekalo v obliki krvavih bojev, kakor jih opisuje pesnik, ki je s svojo pesniško svobodo v prispodobi predstavil stiske naših prednikov, temveč sta pri nas to delo opravljala Ciril in Metod, in sicer je pokristjanjevanje potekalo v 9. stoletju.

Poišči naslednje podatke o teh dveh možakih (s pomočjo spleta ali knjig).

Katera so njuna prava imena?

Konstantin in Metod

Izmislila sta si pisavo , njun jezik pa je .

S kakšnim namenom sta prišla na slovensko ozemlje? 

Da bi širila krščanstvo.

Zgodovinska vira sta bila pesniku dva: Slava vojvodine Kranjske (J. V. Valvazor) in Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov (A. T. Linhart).

Vpliv na nastanek
Prešeren se je s to pesnitvijo poklonil svojemu prezgodaj umrlemu prijatelju Matiju Čopu, hkrati pa mu je hladila ljubezenske bolečine zaradi Julijine zavrnitve. Nastajala je v letih 1835 in 1836. Najbrž je idejo zanjo imel že prej, saj je prijateljema iz Celovca sporočil, da bi rad napisal »kranjsko romantično tragedijo« z ljubezensko snovjo, in sicer v verzih. To pa je bilo že leta 1832. Zanimivo je, da je prav tega leta tudi obiskal slap Savice.

Zgradba besedila

Celotna pesnitev sestoji iz treh delov. Prvi je posvetilni sonet Matiji Čopu, v katerem pesnik napove temo.

Prisluhni posvetilnemu sonetu. (Bere Pavle Ravnohrib.)

Sledi Uvod, ki seže v čas bojev zaradi pokristjanjevanja Slovencev (besedilo najdeš v wordovi datoteki desno),

zadnji del pa je Krst, v katerem se izostri osebna problematika romantičnega junaka (besedilo najdeš v wordovi datoteki desno).