Magistrale združuje ljubezensko tematiko (pesnik nagovarja Julijo s pomočjo akrostiha, besedno s TI, TVOJE HVALE in metaforično IZDIHLJEJI) z domovinsko (IZ KRAJOV NISO, KI V NJIH SONCE SIJE, VIHARJOV JEZNIH DOMAČIJE …) in s pesniško (POET VENEC VIJE, MOKROCVETOČE ROŽCE POEZIJE, GNALE BODO CVET …) v krono iz bolečin in poveličevanja z upanjem na odrešitev. V njem je vsak prvi in zadnji verz soneta zapet tretjič.
Če bi Julija pesniku naklonila nekaj pozornosti, bi morda pisal veselejše pesmi, z njimi bi morda lahko bolj vplival na Slovence, da bi spoštovali svojo domovino in svoj rod, pesniku pa bi vlilo radostne življenjske moči.
Sporočila oz. tematika posameznih sonetov
Najpomembnejši soneti so prvi, tretji, sedmi, osmi, enajsti in štirinajsti, v katere so vpeti odločilni motivi in razpoloženja.
1. sonet: predstavi zgradbo in tematiko cikla
3. sonet: opeva romantično ljubezen in njen pomen za pesnika
7. sonet: govori o pesništvu in domovini
8. sonet: govori o slovenski zgodovini
13. sonet: pesnik bi našel svoj mir, če ga bi Julija uslišala
14. sonet: je optimistična napoved osebne in narodove sreče sredi pomladne narave (pesniku je narava ogledalo razpoloženja, tipično za romantiko)
Magistrale: mojstrsko povezuje vse tri teme v sporočilo