Magistrale
- magistrala–e ž (nem. Magistrale)
- glavna, osrednja prometna žila (cesta, železnica)
- magistrale-a m (iz lat. magistralis učiteljski; mojstrov, mojstrski)
- mojstrski sonet, v sonetnem vencu zadnji, vodilni sonet, sestavljen iz začetnih ali končnih verzov prejšnjih 14 sonetov
Iz razlage pojma oz. pomena besede lahko razberemo, da ta zadnji sonet združuje in veže misli vseh sonetov in tudi nosi sporočilo celotne umetnine.
Prisluhni Magistralu. (Recitira Dagmar Pečovnik.)
Poskusi s svojimi besedami razložiti pesnikove metafore.
Poet tvoj nov Slovencam venec vije, |
glej zgoraj nastal je iz bolečin in zaradi povzdigovanja Julije pesmi so iskrene, iz srca Cvetijo iz bolečine in solz, zato so mokre |
|
Iz krajov niso, ki v njih sonce sije; Cel čas so blagih sapic pogrešvále, Obdajale so utrjene jih skale, Viharjov jeznih mrzle domačije. |
kraji brez sonca so za rast neugodni, Prešeren pri tem misli na slovenske pesmi, ki nastajajo v neugodnih razmerah za Slovence glej zgoraj glej zgoraj Viharji so prepiri, zato so domačije mrzle, ni topline in domačnosti, kjer se človek dobro počuti |
|
Izdíhljeji, solzé so jih redile, Jim moč so dale rasti neveselo, Ur temnih so zatirale jih sile. |
pesmi so kot zdihljaj bolečine zato so nevesele, žalostne Temne ure so težki pogoji, v katerih so nastajale zaradi zatiranja slovenstva in pesnikove neuslišane ljubezni |
|
Lej! torej je bledó njih cvetje velo, Jim iz oči tí pošlji žarke mile, In gnale bodo nov cvet bolj veselo. |
zato so pesmi-cvetice blede, žalostne Julija naj jim nakloni pozornost, naj nakloni pozornost pesniku In pel bo bolj veselo. |
