Sonetni venec združuje in povezuje trojno tematiko:
ljubezensko,
domovinsko in
pesniško.
Ljubezenska prevladuje v začetku in na koncu cikla, osrednji soneti so domovinski, obe temi pa povezuje pesništvo. Prešeren je vse teme mojstrsko spojil v celoto, njegova zapletena metaforika pa dopušča širino razumevanja in dojemanja pesniškega besedila.
Ta dva soneta sta osrednja v Sonetnem vencu, družita pa ju domoljubna in pesniška tematika.
7. sonet za razumevanje predvideva poznavanje antične mitologije in dokazuje pesnikovo razgledanost in načitanost. Spregovori o pesniku Orfeju, ki je bil znan po vsej antični Grčiji, ker je znal tako prepričljivo, milo in lepo zapeti, da »je očaral vse in vsakogar«, prepričal je celo Hadesa in Persefono, da sta mu vrnila umrlo ženo iz kraljestva senc.
Poslušaj zgodbo o Orfeju in Evridiki.
Prešeren je Orfeja metaforično uporabil, ker je ta grški pevec po mitološkem izročilu s svojo pesmijo pobotal sprta ljudstva Trakije. Seveda je pri tem imel v mislih takratno slovensko ozemlje, kjer so tudi divjale bitke (ABC-vojna je bila prav v tem letu v največjem razmahu, bila pa se je zlasti bitka med mlajšim in starejšim rodom romantikov. Da bi razumeli ta sonet, je potrebno pokukati vsaj v prejšnjega, kajti njegov konec pomaga razvozlati metaforo z utrjenimi skalami.
Pa poglejmo:
Cvetlice naše poezije stale
do zdéj so vrh snežnikov redke rožce,
obdajale so utrjene jih skale.
Slovenske pesmi so cvetice NAŠE poezije in žal so redke, snežniki in utrjene skale pa ponazarjajo neugodne razmere za Slovence v tistem času, ko so Slovenci živeli pod Habsburžani v Avstro-Ogrski.