Zdaj pa razloži razumevanje tega soneta s svojimi besedami. (Odgovori se pokažejo ob kliku z miško.)
| Navadile so butare se pleča: | navadil se je na bremena, torej na težave in skrbi |
||
| in grenkega se usta so bokala | navadil se je grenkob, torej razočaranj in prevar |
||
| Podplat je koža čez in čez postala | koža na podplatu je neobčutljiva, tak je pesnik, nič več ga ne more raniti |
||
| Otrpnili so udje mi in sklepi | otrpniti pomeni, da je otopel |
||
| me tnalo najdla boš neobčutljivo | nič več ga ne more raniti, kot ne moreš poškodovati tnala |
||
| Okamnelo je srce preživo | okamnelo srce ne čuti bolečine, gorja, a lepote tudi ne |
Na koncu pa se pesnik sprijazni, ukloni se življenju. Iz srca si je iztrgal ljubezen, zdaj je kot tnalo ravnodušen za božanje in za udarce. Kot je povedal v motu:
