e-gradiva					Excell	EWB
						SERŠ Maribor			Primeri

BODEJEV RISALNIK

Osnovno

Bodejev risalnik prikaze graf frekvenčnega odziva vezja in ga pogosto uporabljamo ga predvsem pri analizi filtrov. Z njim merimo napetostno ojačanje (Magnitude) in fazni kot med vhodno in izhodno napetostjo (Phase).

Priključitev

Nastavitve frekvenčnega področja

Nastavitve ojačanja

Nastavitve ojačanja

Nastavitve

Sistemske nastavitve

Pri teh nastavitvah nastavljamo število pik za posamezen cikel. Večje število pik pomeni večjo natančnost, zaradi česa nam bo vse teklo bolj počasi, saj bo potreben večji čas za izračun.

Opazovanje v oknu Analyses

To je okno za analizo vezij. Tukaj lahko spremljamo odziv vezja. Izriše se graf, ki je enak tistemu na bodejevem risalniku. Razlika je ta, da so v tem oknu zraven napisane še enote, v katerih merimo.

Inštrument je prikazan kot ikona. Priključke vedno spojimo na ikono inštrumenta in ne na sam inštrument.

V novi različi risalniki ni več potrebno spojiti na referenčno napetost. Za razliko od nekaterih drugih inštrumentov, lahko referenčno vrednost postavimo v poljubno točko v vezju, ki je lahko različna za vhod in za izhod.

V kolikor spreminjate posamezne elemente v vezju, bo verjetno potrebno bolje, če ponovno aktivirate vezje in šele nato opaujete rezultat.

Bodejev risalnik generira signal v področju, ki ga določi uporabnik in je med 1 mHz in 10 GHZ. Običajno se na širokem frekvenčnem območju odločamo za logaritemsko lestvico (Log v okvirčku Horizontal na inštrumentu).

Frekvenca kateregakoli izmeničnega napetostega izvora ne vpliva na delovanje Bodejevega risalnika. Bodejev risalnik sam generira frekvenco v podanem obsegu. Vendar mora biti nekje v vezju izmenični napetostni generator,

Bodejev diagram je sestavljen iz karakteristike ojačanje in faznega kota v odvisnosti od frekvence. S pritiskom na gumb MAGNITUDE spremljamo spremembo ojačanja, s pritiskom na gumb PHASE pa spremembo faznega kota.

Običajno opazujemo ojačanje na logaritemski lestvici. Izhodni graf je Bodejev diagram le, če ojačanje merimo v dB.

Enačba za ojačanje, izmerjeno v dB, je

A(dB)=20×log(U_iz/(U_vh).

Ojačanje prikazujemo v območju med 0 in 10⁹ (linearno), oziroma med -200 dB in 200 dB (logaritemsko).

Ojačanje lahko merimo v absolutnih merah (U_izh/U_vh), če pritisnemo tipko LIN. Običajnejše pa je merjenje v decibelih (tipka LOG). Začetno in končno vrednost lahko določimo med 200dB in 200dB ali če merimo v absolutnem razmerju signalov med 5.10⁵ in 10⁹.

Črta, ki se nahaja na ekranu risalnika nam služi za merjenje ojačanja in frekvence v določeni točki. Premikamo jo lahko z vlečenjem miške ali s pritiskanjem na puščici v levem spodnjem kotu.

V dveh okvirčkih lahko spremljamo položaj črte. V njih imamo zapisano ojačanje in frekvenco signala glede na položaj črte.

 Gor     e-gradiva     EWB          

SERŠ Maribor : Strokovna gimnazija : 1998 : Leonard Polanec, Darko Kostić, Kristjan Njakaš