Glasovi SKJ

Veš kaj o tem, kako nastanejo glasovi in kateri organi sodelujejo pri tem? Oglej si sliko (vir: Jože Toporišič: Slovenska slovnica).

 

Pri različnih glasovih je vloga teh organov različna.

Poslušaj nekaj glasov in jih glasno ponovi.

Poskusi ugotoviti, kateri deli govorne cevi sodelujejo pri nastanku teh glasov oz. kakšen je pri izgovoru teh glasov položaj jezika in ustnic.

 

Pravkar slišane glasove lahko poimenujemo takole:  m – nosni ustničnoustnični, p – ustničnoustnični, f – zobnoustnični, l – zobnojezični, j – nebnojezični, g – mehkonebnojezični.

Če glasove m, p, f, l, j izgovoriš ponovno, boš ugotovil, od kod njihova imena.

Gotovo si ugotovil, da so se drugače kot glasovi p, f, l, j izgovorili glasovi a, e, i. Slednji imajo namreč pri izgovoru najbolj prosto govorno cev.

Glasove, pri izgovoru katerih je govorna cev najbolj odprta, imenujemo samoglasniki. Ti glasovi so nosilci naglasa v besedi.

Bi znal našteti samoglasnike?       

 

Verjetno si kot samoglasnike pravkar naštel glasove A, E, I, O, U, kajne? Moram te razočarati, toda odgovor ni pravilen oz. je nepopoln. Samoglasnikov je v slovenščini več, kot si mislil doslej. Poglej, koliko.


 

Poslušaj izgovorjene besede. Katere samoglasnike zaznaš v njih? Pozoren bodi tudi na to, kako široki/ozki so.

     vas
     les
     meč
  pes
     ris
     most
     konj
  luč
Samoglasniki se v samoglasniški trikotnik razvrščajo glede na to, ali jih izgovorimo spredaj ali zadaj ter kje se v trenutku govora nahaja jezik.

 

 

Glasove SKJ zapisujemo v slovenščini s 25 črkami. Tvorimo jih z govorili.

Glasove SKJ delimo na samoglasnike - 8 (a, ozki e, široki e, polglasnik, i, ozki o, široki o in u) in soglasnike - 21.

 


 

 

 

 

avtor