Pripoved o življenju osebe

Kopitarja pri slovenščini večkrat omenjamo, a kljub temu vemo o njem dokaj malo. Tu je priložnost, da izveš o njem kaj več.

Bi znal dogodke iz njegovega življenja razvrstiti v ustrezno zaporedje?

Kako si sledijo podatki iz življenja znanega slovenskega jezikoslovca?

Leta 1809 je napisal Slovnico slovanskega jezika na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, ki je sicer napisana v nemščini, a velja za prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika.
Od leta 1799 dalje je kot domači učitelj poučeval v plemiški družini Bonazza.
Žena pl. Bonazze je bila sestra Žige Zoisa. Kot Zoisov tajnik je lahko poglabljal svojo izobrazbo in koval načrte za prihodnost.
Med študijem na Dunaju se je srečal z Vukom Karadžićem in mu nesebično pomagal pri oblikovanju srbskega jezika in zbiranju srbskih ljudskih pesmi, ki jih je močno cenil, zavračal pa je – kar zagotovo ni bilo ustrezno – Prešernova dela.
Opazili so ga in že decembra 1810 je bil imenovan za skriptorja v dvorni knjižnici.
V štiridesetih letih 19. stoletja se ga je kljub temu prijel sloves prvega slavista in človeka, na čigar mnenje se je mogoče zanesti.
Jernej Kopitar se je rodil v družini uglednega in spoštovanega kmeta v Repnjah pri Vodicah (blizu Ljubljane), 21. avgusta 1780.
Oktobra 1808 je odšel na Dunaj in se vpisal na pravo, čeprav ga je bolj privlačevala slavistika. V dunajskih časopisih je objavil številne pomembne prispevke.
Nasploh je Kopitar na mnoge sicer dobre stvari pogosto (pre)ostro reagiral in si tako pridobil nasprotnike v Ljubljani in tujini. Doma so mu leta 1833 najbolj zamerili poseg v črkarsko pravdo in cenzuro četrtega zvezka Kranjske čbelice. V svojih sodbah je bil pogosto žaljiv, čeprav se je po Pogačnikovih besedah spraševal o tem, če je res prepričan v svoje zamisli.
Umrl je na Dunaju, 11. avgusta 1844. Leta 1897 so njegove posmrtne ostanke prenesli v Ljubljano.
Desetleten je začel obiskovati ljubljansko normalko, dve leti kasneje pa se je kot marljiv učenec že lahko vpisal na gimnazijo.
Zaradi njegovega odnosa s Prešernom smo si Slovenci ustvarili o Kopitarju precej odklonilno sodbo, a priznati je treba, da so njegove napake odtehtala prizadevanja s slovnico, ki je postavila trdne temelje za naš nadaljnji jezikovni razvoj.

 

Kako si ugotovil, kako si sledijo podatki iz Kopitarjevega življenja?

S pomočjo letnic in besed, ki kažejo navezave na besede pred seboj (npr. kljub temu).


 

 

 

 

Odgovor je pravilen.

Odgovor je napačen.

 

 

 

avtor