Književni prostor: Visoko in Škofja Loka.
Književni čas je Izidorjevo življenje.
Snov je zgodovinska, tematika je socialna in motivi so vzeti iz vsakdanjega
življenja.
Zgradba besedila je sintetična.
Ubeseditveni način je epski.
Kronika je obširnejši zapis pomembnejših zgodovinskih dogodkov po časovnem
zaporedju. Tu jo piše Izidor in same dogodke podpira z letnicami, raznimi resničnimi
imeni, vojno …
Zgodovinski roman črpa snov iz preteklosti. V njem lahko nastopajo realne ali
izmišljene zgodovinske osebe. Dogajanje, zapisano v Visoški kroniki, je iz 17. stoletja, iz
časa protireformacije (Polikarp je bil luteran), težkih bitk, trajajočih trideset let in iz časa
preganjanja čarovnic (sežigali so jih na grmadi, v romanu čarovništva obtožijo Agato).
Za roman velja tudi oznaka prvoosebne pripovedi, saj v njem Izidor pripoveduje
dogodke iz svojega pogleda in v prvi osebi. Opisuje dogodke, v katerih je sam neposredno
udeležen.
Kronika
Kronika je zapis zgodovinskih dogodkov po časovnem zaporedju, ne glede na njihove notranje zveze. Pripovedovalec je Izidor Khallan, ki zapisuje pretekle dogodke. Pisca kronike imenujemo kronist.
Zgodbo pripoveduje Izidor Khallain oz. Khallan (Kalan), sin Polikarpa Kalana, ki dogodke ne zapisuje kot se dogajajo sproti, vendar je njegov zapis kot nekakšen kronikalni spomin na preteklo življenje.
Romantične in realistične značilnosti
V Visoški kroniki je realističen opis socialnih in političnih razmer. Stvarni so tudi povprečni značaji v vsakdanjih okoliščinah. Romantični so idealizirani ženski liki (Agata, Margareta in Barbara) in vraževerje.