V povestih je izrazil vtise iz peterburškega življenja. V njih je izoblikoval tip t. i. človeka, uradnika, ki je zaradi monotonega dela in revščine prikrajšan lepoto življenja. Svojo kritičnost do življenja je Gogolj izrazil v Revizor, kjer je razkril podkupljivost, lenobo, omejenost in pokvarjenost podeželskega uradništva, in v romanu romanu , ki je uperjen proti carju in tedanjim ruskim razmeram. V zadnjih letih življenja je veliko popotoval po zahodni Evropi, zlasti v Rim in tudi v Jeruzalem. Pred smrtjo je zbolel za duševno boleznijo. Umrl je leta 1852 v Moskvi.