/…/ Spričo mnogih velikih in naglo poganjajočih gospodičen v zavodu je bila Rebeka Sharp podobna otroku. Toda imela je žalostno zrelost siromaštva. Razpravljala je z marsikaterim terjavcem in ga odvrnila od očetovih vrat; marsikaterega štacunrja je prelaskala in pregovorila v dobro voljo in privoljenje, da dobi še en obed. Posedala je navadno pri očetu, ki je bil zelo ponosen na njen um, in poslušala razgovore njegovih divjih tovarišev, ki so bili pogosto precej neprimerni za dekliško uho. /…/