Primerjaj naslednje pare povedi. Vprašaj se po podčrtanih besedah in pare poveži z vprašalnicami v desnem stolpcu.


    1. Včeraj sem pozno odšla na zabavo.
Včeraj sem pozno šla ven.
    2. Iz zlobe mu je poteptal rože.
Namenoma mu je poteptal rože.
    3. Čez nekaj dni je napovedan dež.
Pojutrišnjem je napovedan dež.
    4. S hrepenenjem v očeh ga je gledala.
Hrepeneče ga je gledala.

Pomni!
Čas, kraj, vzrok in način dejanja so pogosto poimenovani z večbesednimi zvezami, ki pa niso prislovi, ampak zveze predloga in samostalnika − predložne zveze (npr. brez glasu, ob petih, zaradi maščevanja). Prislovi pa so le posamezne samostojne besede, ki poimenujejo čas, kraj, vzrok in način dejanja.

Pri zgornjih primerih je v podobnih stavkih najprej zapisana predložna zveza (predlog + samostalnik), nato pa je v vsakem drugem primeru predložna zveza izražena s prislovom.


Iz vsakega para povedi v prejšnji nalogi izpiši tiste podčrtane besede, ki so prislovi.

Izpis prislova Vrsta prislova


Katera izmed podčrtanih besed v paru povedi je prislov? Bodi pozoren na pomen in izgovor besed.


  1. Otroci so zapeli veselo pesmico. – Otroci so veselo zapeli pesmico.

  2. Pismo je bilo lahko kot pero. – V življenju mu ni bilo lahko.

  3. Grdo dejanje ni nikomur v ponos. – Grdo se je pošalil z mano.

Pri vseh treh primerih v 2. povedi.

 

avtor