Posebnosti v osnovi

Nekaterim samostalnikom II. ž. sklanjatve se osnova premenjuje tako, da izpade polglasnik (bolezen).
•  bolezen – bolezni – bolezni – bolezen – (pri) bolezni – (z) boleznijo

Samostalnik kri ima v vseh sklonih razen v imenovalniku in tožilniku ednine drugačno osnovo (krv-).
•  kri – krvi – krvi - kri – (pri) krvi – (s) krvjo

Pri II. ž. sklanjatvi je najpogostejši nepremični naglasni tip.
Premični je zelo redek (kopel – kopeli, zibel – zibeli); končniškega praktično ni.
Pogost je tudi mešani naglasni tip (stvar, kad, brv, gos, moč, reč …).

Množinski samostalniki II. ž. sklanjatve so: jasli, gosli, sani, oči …

Ali je napis na plakatu pravilen?