posebnosti

Posebnosti v osnovi

Nekaterim samostalnikom se v rodilniku dvojine in množine v osnovo vriva i ali polglasnik pred -j-. Takšni samostalniki so ladja, skorja, zarja, tekma, škatla, iskra.

ladje	škatle
ladij	škatel
ladjam	škatlam
ladje	škatle
o ladjah	o škatlah
z ladjami	s škatlami

 

Osnova se premenjuje tudi samostalnikom na -ev. V rod., daj., mest. in or. v osnovi nimajo polglasnika in ta v omenjenih sklonih iz osnove izpade. Takšni samostalniki so:

breskev, bukev, ponev, lestev, podkev, cerkev …
•  rod. ed.: breskev – breskve – breskvi – breskev – (pri) breskvi – (z) breskvijo

NAGLASNI TIPI

Večina samostalnikov I. ž. sklanjatve pri sklanjanju ohranja isto naglasno mesto.
Samostalniki, ki imajo v osnovi polglasnik (megla, steza, tema …), imajo nepremični naglasni tip, lahko pa jih sklanjamo tudi po končniškem (megla -e/megla -e).

Nekateri samostalniki se naglašujejo po nepremičnem ali mešanem naglasnem tipu (vôda – vôde/vodé).

Množinski samostalniki I. ž. sklanjatve se končujejo na -e: škarje, klešče, hlače, vilice, Alpe, Jesenice, Trbovlje …

Naštej nekaj naselbinskih imen iz svoje okolice, ki sodijo med množinske samostalnike I. ž. sklanjatve.